Zaradi kanala C0 v pripravi ustavna pobuda glede pravice do pitne vode

Jasminka Dedić, ljubljanska mestna svetnica stranke Vesna, in Miha Jazbinšek, član organizacije Alpe Adria Green (AAG), pri pripravi ustavne pobude izhajata iz 70.a člena ustave. "Generalna skupščina ZN je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Temu je sledila tudi Republika Slovenija in državni zbor je 25. novembra 2016 sprejel ustavni zakon o dopolnitvi tretjega poglavja slovenske ustave," je na današnji novinarski konferenci pred poslopjem DZ dejala Dedićeva.

Kot je pojasnila, 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da so prednostno in trajnostno namenjeni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in oskrbi gospodinjstev. V tem delu niso tržno blago.

V povezavi s tem se zdi Dedićevi in Jazbinšku sporna tudi novela zakona o državni upravi. Po njuni oceni je neusklajena z zakonom o vladi, saj ministrstvu za naravne vire in prostor dodeljuje ne samo pristojnost za gospodarske javne službe na področju oskrbe s pitno vodo, temveč tudi za gospodarske javne službe na področju odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

Kdaj bo pobuda vložena na ustavno sodišče, še ni znano, saj je še v nastajanju. Ko bo prišlo do njene vložitve, pa od ustavnega sodišča pričakujeta, "da bo zavarovalo pravico do pitne vode, ki je ustavno varovana kategorija", je bila danes jasna Dedićeva.

Dedićeva in Jazbinšek sta v začetku novembra lani zaradi kanala C0 vložila tudi kazensko ovadbo zoper več oseb, povezanih z graditvijo kanala. Očitata jim ustvarjanje sistemske korupcije. Danes sta pojasnila, da sta kazensko ovadbo dopolnila, saj želita razsvetliti, "kakšno vlogo so imeli oziroma imajo zunanji izvajalci in neodvisni strokovnjaki pri izvajanju pritiskov na državne organe, pri izdelavi koruptivnih strokovnih podlag in pravnih mnenj".

Jazbinšek je pri tem navedel podjetje E-Net okolje in Geološki zavod Slovenije, ki je po njegovem mnenju "največja inštitucija, ki je izgubila svoje ime". Glede kazenske ovadbe je dejal še, da "računajo na vestnost ljubljanske kriminalistične policije".

Graditev kanala pa preučuje tudi preiskovalna komisija DZ, ki ugotavlja politično odgovornost in drugo odgovornost nosilcev javnih funkcij zaradi suma političnega vmešavanja v gradnjo javnega povezovalnega kanala C0 in suma, da so oz. so bili postopki pri tem vodeni nepregledno, nezakonito in z izigravanjem zakonodaje.

Povezovalni kanal C0 bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo. Projekt je del 111 milijonov evrov vrednega projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljansko polje, za katerega je Slovenija prejela tudi evropska sredstva in bi moral biti končan do leta 2021.

Da trasa kanala C0 v Ljubljani ni primerna, saj povečuje tveganje ogroženosti za oskrbo Ljubljane s pitno vodo, menijo v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Tudi hidrologi menijo, da obstajajo tehnologije in sredstva, da bi ta kanal potegnili drugje.