Občina Grosuplje, ki meji z ljubljansko mestno občino, še zdaleč ne zaostaja za središčem Slovenije. Prav nasprotno – v zadnjem desetletju so zelo razvili prometno infrastrukturo, sedaj še železniško, imajo visok delež uspešnih malih gospodarskih podjetij, veliko naravnih in zgodovinskih danosti, zato pospešeno razvijajo zeleni in dediščinski turizem, imajo dobro zdravstveno oskrbo in športne objekte ter izobraževalne ustanove, načrtujejo celo umestitev univerze. Župan dr. Peter Verlič že tretji mandat Grosupeljčane prepriča tako s svojim delom kot z geslom Delamo naprej.
Prvi mož Občine Grosuplje Peter Verlič v zelo uglajeni, lepi in duhoviti retoriki najprej poudari, da so z uresničevanjem naložb, ki so si jih zastavili pred enim letom, zelo zadovoljni: “Lahko karikirano rečem, da smo vseh približno deset večjih načrtovanih odkljukali.” Z upravljanjem občine v času zadnje vlade pod vodstvom Janeza Janše oziroma s sodelovanjem občine z vlado župan ne skriva zadovoljstva: “Preprosto povedano, sedaj delamo odlično.” Nato dr. Verlič, ki grosupeljsko občino kot nepoklicni župan vodi že enajst let, izpostavi projekte, ki so jih izpeljali v zadnjem letu.
Iz Ljubljane mestni avtobus in plin
Poleg tega, da so letos zaznamovali deseto obletnico zagona nove linije Ljubljanskega potniškega prometa 3G, ki Grosuplje povezuje z Ljubljano in ki je za njihovo občino pomenila nov začetek, velike premike na področju mobilnosti in tudi trajnostne mobilnosti, tudi sicer veliko svoje
energije vlagajo v spodbujanje javnega prevoza. “Analize so pokazale, da naš zrak ni najboljši, zato smo se najprej osredotočili na spodbujanje javnega prevoza, potem pa še na oplinjenje v občini,” nadaljuje župan. Linija 3G je že v prvem letu obratovanja prinesla odlične rezultate, še pove, v vseh naslednjih letih pa je z novostmi, ki so jih uvedli, postajala potnikom še prijaznejša.
Leta 2017 so podelili koncesijo Energetiki Ljubljana, ki ima soglasje agencije za energijo, da priključi distribucijski sistem zemeljskega plina v občini Grosuplje na sistem zemeljskega plina v občini Škofljica. Energetika je tako konec leta 2017 začela graditi plinovodno omrežje tudi na območju grosupeljske občine, graditev zadnjega odseka plinovoda na relaciji Škofljica–Grosuplje so končali septembra letos. Plinovodno omrežje, zgrajeno na območju grosupeljske občine, so že priključili na obstoječe distribucijsko omrežje v občini Škofljica. “Plin je najčistejše fosilno gorivo,” zagotavlja župan. Občini je bila že leta 2006 ponujena oskrba s plinom.
Druga novost, ki je povezana z urejanjem prometa v občini, predvsem v njenem največjem naselju Grosupljem (mimogrede: ime po najverjetnejši razlagi izvira iz zloženke “grezopolje”, ki ponazarja zemljepisno lastnost tamkajšnjega pogrezljivega kraškega sveta), je nova, sodobna in lična parkirna hiša. Na občini povedo, da so v njej vzpostavili t. i. storitev P+R, namenjena pa je dnevnim uporabnikom parkirne hiše, ki se vozijo z avtobusi. Uporabniki za vstop v parkirno hišo potrebujejo veljavno kartico Urbano. Hiša stoji ob glavni avtobusni in železniški postaji, zagotavlja 222 parkirnih mest, od tega jih je 161 namenjenih parkiranju P+R, 61 pa plačljivemu parkiranju. V najvišji, 4. etaži, je enajst parkirnih mest za električna vozila. Ob parkirni hiši je tudi zaprta kolesarnica za 40 koles. Stavba je stala 5,5 milijona evrov, od tega so dobili skoraj 1,7 milijona evrov nepovratnega denarja. Tik pred zaključkom je tudi ureditev parkiranja za uporabnike, ki se vozijo z vlaki.
40 milijonov državnega denarja za železnico, zadrževalnik, nadvoz …
Druga večja naložba v občini je nadgradnja železniške postaje v Grosupljem, vključno z izvedbo signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav ter novim nadvozom pri nekdanjem Motvozu na Taborski cesti. Vse skupaj bo stalo 24,1 milijona evrov. Sicer je v grosupeljski občini (z 20-milijonskim letnim proračunom) v tem času, kot navaja župan, v teku za približno 40 milijonov državnih investicij. Med njimi je tudi nadgradnja železniške postaje. V sklopu del bodo zamenjali spodnji in zgornji ustroj železniške proge, zgradili novo peronsko infrastrukturo, nadgradili bodo telekomunikacijske in elektroenergetske naprave, zgradili dodatni podhod. Obnovili bodo še postajno poslopje. Dela bodo trajala predvidoma eno leto. Z državnim denarjem bodo dogradili še regionalno cesto od Škofljice do Malega Vrha, ki vključuje nov pločnik, javno razsvetljavo in urejena izogibališča za avtobuse.
Naselje Grosuplje, v katerem danes živi dobrih sedem tisoč prebivalcev, v vsej občini pa jih je 21.500 (odkar je župan Verlič, je število občanov zraslo za dobrih pet tisoč), se je v pomembno cestno in železniško križišče razvilo že v 19. stoletju. Leta 1893 so prek Grosupljega zgradili železniško progo Ljubljana–Kočevje, leto kasneje še do Novega mesta. Prizadevanja za posodobitev železnice so pobožne želje tudi županov sosednjih občin, vsi skupaj pa pozivajo k čim hitrejši posodobitvi dolenjske železniške proge, ki se bo končala čez mejo v sosednji Hrvaški. V ta namen se že ustanavlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško, cilj združenja pa ni samo modernizacija železniške infrastrukture, ampak širši; razvoj gospodarstva, turizma itd.
Iz državnega proračuna gradijo še en pomemben infrastrukturni objekt – zadrževalnik visokih voda Veliki potok. Župan pojasni, da je območje mesta Grosupljega izpostavljeno poplavam. Zadrževalnik, ki je bistveni člen vodovarstvene ureditve Grosupljega, so začeli graditi lani poleti, načrtujejo, da ga bodo končali v slabih dveh letih. Vrednost del je šest milijonov evrov. Zadrževalnik predstavlja prvo fazo celovitih ukrepov za zmanjševanje ogroženosti območja Grosupljega pred škodljivim delovanjem Grosupeljščice. V naslednji fazi so predvidene ureditve tega
vodotoka skozi naselje (z visokovodnimi nasipi in zidovi, ureditev struge in premostitvenih objektov). Ključni krmilni del zadrževalnika je zapornica in jarek z vtočnim in iztočnim delom. Ta objekt so končali decembra lani, ko so tudi preusmerili vodotok Veliki potok v nov odsek. Velika sprememba na gradbišču pa bo, ko bodo zgradili 200 metrov dolg in 15 metrov visok nasip. »S končno zasaditvijo in ozelenitvijo bomo poskrbeli, da bo imela dolina poleg vodovarstvene funkcije znova bolj naraven videz,« pojasni sogovorec.
Drevored japonskih češenj v znak spoštovanja narodov in miru v svetu
Veseli so tudi novih kolesarskih povezav, vezanih na evropski denar, delijo pa se na dve povezavi: Cikava–Grosuplje in Veliko Mlačevo–Grosuplje, skupaj naj bi stali 8,8 milijona evrov, od tega bodo preko evropskega razpisa dobili 1,8 milijona, država bo primaknila štiri, občina pa tri milijone evrov. A župan pojasnjuje, da so ta projekt razdelili na tri faze: zgraditev krožišča Bambič, rekonstrukcijo Adamičeve ceste in povezavo med Velikim Mlačevim in Grosupljim, a pred tem bo Direkcija s 3,4 milijona evri obnovila cesto pri Joštu. S tem bodo tako rekoč uredili vstop v naselje. Pri tem jim je pomembno, da izpostavijo svoje domoljubje, zato nekatere točke opremljajo s slovenskimi zastavami. Ponosni so tudi na poimenovanje ene svojih ulic po graditelju samostojne Slovenije Jožetu Pučniku in na to, da iz njihove občine izhajajo še druge znane osebnosti, denimo pomožni škof Anton Jamnik, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca pa Peter Gašperšič, Maja Makovec, Roko Žarnič, Martin Golob in številni drugi, seveda pa tudi olimpionik Miroslav Cerar, skupaj s katerim so dali pobudo za zasaditev drevoreda japonskih češenj ob Adamičevi cesti; slovesnost je bila prav v četrtek. “Češnje bodo v spomin na olimpijske in paraolimpijske igre v Tokiu leta 2020 in 30. obletnico vzpostavitve diplomatskih stikov med Slovenijo in Japonsko. Ponazarjale bodo prijateljstvo in medsebojno spoštovanje narodov sveta in mir v svetu,” pravi župan Verlič.
Ob vsem naštetem je težko mimo vprašanja, kako župan Peter Verlič tako uspešno upravlja občino. To je, nekoliko zaskrbljeno pove, v prvem mandatu z le 50 glasovi več od tekmeca, v drugem pa s 70-odstotno podporo prevzel povsem podhranjeno. Verlič skromno odgovori: “Sem le kamenček znotraj mozaika vseh sodelavcev.” Slednjih je v občinski upravi približno 50, v občinskem svetu 25, a večina je svetnikov stranke SDS, ki ji pripada tudi sam. Opozicije torej nima, delo teče precej gladko.
Grosuplje – univerzitetno mesto?
Pred časom so imeli veliko srečo; eden od občanov (ali občank, še vedno namreč ne vedo kdo) je zadel na jack potu, kar je v občinsko blagajno prineslo tri milijone evrov davčnega denarja. Z njim so obnovili zdravstveni dom. Tudi s to naložbo so občanom “polepšali” bivanje v občini, ki poleg tega slovi kot mladim pa tudi starejšim prijazna (certifikat so ravno podaljšali), saj imajo svoj dom starejših občanov. Župan pove, da v njem deluje še občinski center dnevnih aktivnosti: “Z obojim smo zadovoljni, zadostuje našim potrebam.”
Znani so še po tem, da imajo dokaj mlado prebivalstvo, saj v 67 naseljih oziroma desetih krajevnih skupnostih živi kar 2.600 otrok, ki obiskujejo tri osnovne šole, tisoč otrok pa je v varstvu v vrtcih. “Tudi na naših osnovnih šolah se dobro zavedajo pomembnosti ustrezne mobilnosti, prometne varnosti in primernega tekočega prometa. Tako smo ravno te dni z OŠ Šmarje Sap prejeli pobudo za postavitev kolesarnice. To nas je pripeljalo do zamisli, da bi k vsem šolam postavili tipske kolesarnice, za kar se bomo še posebej potrudili,” pravi župan, ki hkrati obžaluje, da nimajo nobene srednje šole, a napove, da resno razmišljajo o umestitvi univerzitetnih študijskih programov v občino: “Zakaj bi večino visokošolskega sistema domovalo v Ljubljani? A kakršnih koli pogovorov na državni ravni še nismo imeli,” sklene. Rišejo pa načrte za novo glasbeno šolo, v prenovljenem kulturnem domu pa bi radi povečali predprostor.
Uspešno gospodarstvo in oživljen turizem sta češnjici na občinski torti
Četudi je covidna kriza prizadela domala vse plati družbenega življenja, jim gre v gospodarstvu izredno dobro. Verlič izpostavi, da v grosupeljski občini v primerjavi z letom 2019 deluje 4,6 odstotka več poslovnih subjektov. Ti imajo okoli 800 milijonov evrov prihodkov in 30 milijonov evrov dobička. Najuspešnejša podjetja so Logo energija, Belimed, Don don, Mil šped, Adles, Gabriel, Transporti Bitenc in druga. “Če me vprašajo, kako bom kot župan poskrbel za zmanjšanje brezposelnosti, lahko z gotovostjo rečem, da v naši občini brezposelnosti skoraj ni. Pri tako uspešnih in številnih večjih in malih podjetjih ter industrijskih conah, ki jih je občina zagotovila, je zaposlitev dovolj,” je zadovoljen. Se pa nadeja, da bodo v občini dajali še več poudarka svojim naravnih danostim in kulturni dediščini. Tudi za revitalizacijo in prepoznavnost slednjih je mogoče črpati evropski denar, in to v času te vlade oziroma ministra Černača na resorju za razvoj in evropsko kohezijsko politiko uspešno delajo. Ob tem spomni na njihov naravni biser Županovo jamo, ki jo usposabljajo za turistične oglede. Znana je po tem, da so v njej snemali prizore Kekca in Winetooja. Župan izpostavi še na nov učni center Žabja hiša, Pot zdravja na Mlačevem, Koščakov hrib, utrdbo Cerovo, Krajinski park Radensko polje, Vodomčev gaj, grad Boštanj in druge znamenitosti, ki so vredne ogleda. “Na področju turizma bi si seveda želeli zmernega, trajnostnega razvoja, da bi obiskovalci prihajali predvsem zaradi mirne, neokrnjene narave,” sklene pogovor grosupeljski župan.
Lea Kalc Furlanič