Mengšani zbirajo podpise za vnovično postavitev Marijinega znamenja na nekdanjo mesto. Kip je bil odstranjen leta 1955, kasneje pa prestavljen pred župnijo. Mogočno Marijino znamenje se je moralo po vojni umakniti spomeniku NOB, a številni občani se s trenutno ureditvijo ne strinjajo. Delegacija Iniciative za ponovno postavitev znamenja Marije na nekdanjem mestu je zato pričela z zbiranjem podpisov za vrnitev spomenika na prvotno lokacijo. V ta namen so se sestali tudi z mengeškim županom.
Četudi je nedelja in za marsikoga “dan za počitek”, nekateri občani Mengša ne počivajo. Močno si želijo, da zgodovinski in za Mengeš pomembni spomenik dobi svoje pravo mesto v Mengšu, zato nadaljujejo z zbiranjem podpisov, ki jim bo to omogočilo. Podpise zbirajo tudi danes.
“Spontano – od vrat do vrat, je bilo do 11. 12. 2023 zbranih 606 podpisov občank in občanov. Podpise zbiramo naprej,” je dejal Janez Per, član Delegacije Iniciative za ponovno postavitev znamenja Marije na nekdanjem mestu, piše Mengšan. Njegovo informacijo je potrdil tudi Jernej Žnidar, ki tudi danes zbira podpise. Teh je vedno več, kar dokazuje, da Mengešani želijo vrniti Marijino znamenje tja, kamor spada.
Svojo vizijo so v Delegaciji, katere člani so Janez Per, Franc Jerič, Kostja Modec, Jože Vahtar, Franc Kompare in Jernej Žnidar, predstavili tudi mengeškemu županu Bogu Ropotarju, saj se je v času njegovega županovanja “zataknilo”. S tem so ga soočili tudi na sestanku, in sicer “zakaj je bila spremenjena odločitev za postavitev znamenja od prvotne situacije, ki je bila javno predstavljena in potrjena na prejšnjem občinskem svetu. Za prestavitev je soglašal tudi Župnijski svet župnije Mengeš, posledično se je dalo znamenje restavrirati. Strošek obnove in ponovne postavitve bo enak na katerikoli lokaciji. Poudarjamo, da so znamenje kupili in postavili Mengešani, zato je pravni naslednik in lastnik Občina Mengeš,” je zapisal Per.
Po fotografijah in virih sodeč je ob križišču na Glavnem trgu (v zgornjem delu Mengša, na križišču proti Gorenjski, Kamniku in Ljubljani) v Velikem Mengšu že leta 1825 stalo zidano znamenje. Verjetno je bilo že staro in slabo, zato so se Mengešani odločili za novo, večje in lepše znamenje, je zapisano na portalu Kamra. Veličastno znamenje Marije Device so blagoslovili leta 1858, stal pa je na visokem stebru iz rdečkastega marmorja z vklesanim napisom: Mariji Devici brez madeža izvirnega greha spočeti. Postavil Mengeš 1857.
Marijino znamenje se je moralo umakniti spomeniku NOB
A po vojni se je moralo mogočno znamenje umakniti spomeniku NOB. Odstranili so drevesa akacij, ki so krasila okolico znamenja. Vaški vodnjak je še ostal. Kljub uporu domačinov in tudi delavcev, ki naj bi znamenje odstranili, so leta 1955 Marijin kip spustili s stebra in ga odpeljali k cerkvi, župljani pa so ga naslednji večer prenesli v cerkev. Leta 1967 je župnik Štefan Babič dobil gradbeno dovoljenje za postavitev znamenja pred župnijsko cerkvijo sv. Mihaela, kjer ga je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik leta 1967 blagoslovil.
Marijin kip iz litega železa je visok 230 cm in tehta 700 kilogramov. Pripeljan je bil iz Dunaja. Stroške naj bi poravnal tedanji mengeški župnik, drugi stroški pa so bili plačani iz mengeške srenjske blagajne. Po poročilu Janeza Trdine in kaplana Andreja Koblarja naj bi največ denarja za to znamenje dal Mihael Stare, Marijin kip pa naj bi kupil usnjar Andrej Danič. Kip je bil prvotno rjave barve, podobar Franc Lah ga je leta 1867 pozlatil, takrat pa so dodali tudi zvezde okrog glave. V letu 1870 je znamenje dobilo kovinsko ograjo. Večkrat so ga na novo pozlatili.
Delegacija Iniciative bo vztrajala, dokler znamenje ne dobi svojega “pravega” mesta
Župan je bil po Perovih besedah presenečen, češ da mu je sedanjo rešitev predlagala stroka. A člani delegacije so odločeni, da bodo vztrajali, dokler se kip ne vrne nazaj na prvotno lokacijo. “Naši razlogi so dovolj tehtni za nadaljevanje aktivnosti, da dobi zgodovina pravo mesto na Glavnem trgu,” zaključuje Per.
Tanja Brkić