Bejrut v tekmi s časom pri reševanju kulturne dediščine

Eksplozija v skladišču z amonijevim nitratom je uničila večji del mesta. V njej je umrlo več kot 190 ljudi, ranjenih je bilo več tisoč. Kot je povedal Sarkis Khoury, je treba v celoti podpreti in utrditi 45 stavb, sicer se bodo porušile. Še dodatnih 55 historičnih stavb pa je treba vsaj delno utrditi in podpreti. Srečal se je z vodjami treh mednarodnih organizacij, ki se posvečajo kulturni dediščini, in obiskali so Bejrut, da bi pridobili podporo za libanonsko prestolnico.

Libanon se je sicer v času eksplozije spopadal z globoko socialno, gospodarsko in politično krizo. Vodilno vlogo pri reševanju so prevzeli tuje sile, mednarodne organizacije in libanonski prostovoljci. Številni v Libanonu so za eksplozijo tudi krivili malomarnost vlade in politične elite. "Tekmujemo s časom, govorimo o dnevih, največ tednih, ki jih imamo na voljo. Res bo zelo težko," je povedal Khoury.

Valery Freland, vodja Mednarodnega zavezništva za zaščito kulturne dediščine na konfliktnih območjih (ALIPH), je podpisal dogovor za začetni paket v višini petih milijonov dolarjev v podporo prizadevanjem za zaščito dediščine. "Pohiteti moramo z zaščito zgodovinskih stavb, saj je deževno obdobje tik pred vrati," je povedal med srečanjem v muzeju Sursock. Khoury sicer ocenjuje, da bi za obnovo kulturne dediščine Bejruta potrebovali približno 300 milijonov dolarjev.

Muzej Sursock leži na enem od območij, ki je bilo v eksploziji močneje poškodovano. Po besedah direktorice muzeja Zeine Arida bodo po predhodni oceni stroški obnove muzeja in njegovih zbirk znašali približno tri milijone dolarjev. Od 180 eksponatov, ki so bili na ogled v najbolj poškodovanem nadstropju muzeja, je poškodovanih 50, od tega osem močno.

Edouard Bitar, predsednik civilne iniciative Live Love Libanon, ki je po eksploziji igrala ključno vlogo pri prostovoljstvu, je povedal, da obnovitvena dela otežujejo nekatera logistična vprašanja. "Trenutno se spopadamo s težavo, da nimamo na voljo apnene malte," je povedal. Dodal je, da so vse historične stavbe zgrajene iz peščenjaka, zanj pa potrebujejo apneno malto, ki je trenutno v Libanonu ni mogoče dobiti.

Po njegovih besedah bi jo bilo treba uvoziti iz Francije ali Italije. Poudaril je, da je potrebna pomoč gradbenih velikanov, kot sta Lafarge in Saint-Gobain, da bi material čim hitreje pripeljali po dostopni ceni. "Če pri teh stavbah pri obnovi ne bomo uporabili apna, restavracija ne bo ustrezna, uničen bo naš arhitekturni DNK," je še povedal.