Po podatkih Sklada ZN za otroke (Unicef) je od januarja do julija letos v centrih za prehrano v Somaliji umrlo že približno 730 otrok. Ob tem so pri organizaciji opozorili, da je dejanska številka verjetno precej višja.
»V nekaterih delih Somalije bo v bližnji prihodnosti predvidoma nastopila lakota, če humanitarna pomoč ne bo nemudoma povečana,« je novinarjem na sedežu WHO v Ženevi v sredo dejal generalni direktor te organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. Dodal je, da se več milijonov ljudi tudi v drugih delih države sooča s pomanjkanjem hrane in da jih je veliko verjetno že umrlo.
Tedros je dejal tudi, da je hitro povečanje humanitarne pomoči od začetka letošnjega leta sicer rešilo mnoga življenja, vendar pa je hkrati opozoril, da sredstva, ki jih imajo na voljo WHO in partnerji, presegajo eksplozijo potreb.
»Somalija in njene sosede na širšem Afriškem rogu ter države na območju Sahela potrebujejo pomoč sveta in to takoj,« je poudaril generalni direktor WHO.
V začetku tega tedna je namestnik generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Martin Griffiths opozoril, da se čas za reševanje Somalije izteka. Po njegovi oceni bi za financiranje humanitarnega načrta za to državo poleg približno 1,4 milijarde dolarjev, ki jih organizacija že ima v proračunu, potrebovali še dodatno milijardo dolarjev.
Svetovne agencije naj bi izraz »lakota« sicer uporabljale v skladu s posebno lestvico. V skladu z njo lakota na določenem območju obstaja, kadar ima 20 odstotkov gospodinjstev izjemno omejen dostop do osnovne hrane, vsaj 30 odstotkov otrok trpi za akutno podhranjenostjo, najmanj dva človeka na 10.000 ljudi pa dnevno umreta zaradi lakota ali kombinacije podhranjenosti in bolezni.
