DL: Presejalni programi - Zora, Dora in Svit bodo dobili družbo

18.6.2023 | 11:20

Tudi z modelom debelega črevesa po Sloveniji ozaveščajo o pomenu zgodnjega odkrivanja rakavih obolenj ... (foto: arhiv lokalno.si)

Slovenija je ena redkih držav v Evropi, ki izvaja vse tri presejalne programe, Doro, Zoro in Svit – Obetajo se tudi novi presejalni programi: za pljučnega raka, raka prostate in raka želodca

Ob koncu lanskega leta je Svet EU sprejel prenovljena priporočila za presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb. Nova priporočila predvidevajo nadgradnjo obstoječih programov za raka materničnega vratu, dojk ter na debelem črevesu in danki, napotujejo pa tudi na postopno uvedbo novih presejalnih programov, in sicer za pljučnega raka, raka prostate ter v nekaterih državah in regijah tudi za raka želodca.

Slovenija je med redkimi državami v Evropski uniji, ki v osnovnem zdravstvenem zavarovanju omogočajo vse tri priporočene presejalne programe raka – za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu (Zora), za raka dojk (Dora) in za raka na debelem črevesu in danki (Svit). »Izvajanje presejalnih programov ocenjujemo kot odlično. Rezultati se kažejo v zmanjšani pojavnosti pri raku materničnega vratu, debelega črevesa in danke ter pri manjši umrljivosti zaradi raka dojke,« pravijo na ministrstvu za zdravje o državnih presejalnih programih, ki so za zavarovane osebe brezplačni in se izvajajo na poziv izvajalca, navadno s pisnim povabilom. Po podatkih ministrstva, ki so jih pridobili na ZZZS, so v letu 2022 za program Dora namenili dobrih 14 milijonov evrov, za Svit dobrih šest milijonov, za Zoro pa nekaj manj kot milijon evrov.

Presejalni programi začnejo kazati pričakovane rezultate šele več let po uvedbi, z vidika javnega zdravja pa so učinkoviti, če je udeležba v njih vsaj 70-odstotna. Zato je zelo pomembno, da se vabilu odzove vsak, ki ga prejme. In kako je s tem pri nas?

ZORA

V zadnjih petih letih je bilo v Sloveniji v programu Zora, ki se izvaja že od leta 2003, pregledanih 85,6 odst. žensk v ciljni skupini od 20 do 64 let, kar Slovenijo uvršča v sam evropski vrh. Tudi v zadnjem triletnem obdobju, ki je bilo pretežno zaznamovano z epidemijo koronavirusa, je pregledanost presegla ciljno vrednost v 140 od 212 občin in je na državni ravni znašala 71,4 odst. Največja pregledanost v JV Sloveniji in Posavju je bila v občinah Šentrupert (75,5) in Mirna (75,3), sledijo Sodražica (74,8) ter Mokronog - Trebelno in Trebnje s 74,6-odstotno pregledanostjo. Najmanjša pregledanost pa je bila v občinah Osilnica (53,5) in Kostel (54,2), ki sodita tudi med občine z najmanjšo pregledanostjo v državi.

O dobrih rezultatih programa Zora sicer največ pove podatek, da je Svetovna zdravstvena organizacija Slovenijo že prepoznala kot državo, ki lahko med prvimi v Evropi odpravi raka materničnega vratu. To lahko dosežemo z nadaljevanjem programa Zora in s podporo cepljenju proti HPV, pri čemer je cilj načrta za boj proti raku, da se do leta 2030 v EU precepi najmanj 90 odst. ciljne populacije deklic in znatno poveča precepljenost dečkov. V Sloveniji je po prvih lanskih podatkih prvi odmerek cepiva proti HPV prejelo 54,7 odst. deklic in 31 odst. dečkov, rojenih leta 2010, drugega pa 41,8 odst. deklic in 21,7 odst. dečkov te generacije.

DORA

Za rakom dojk, ki je najpogostejši rak pri ženskah, v Sloveniji letno zboli okoli 1.400 žensk, večina po 50. letu. Cilj programa Dora, v katerega so vključene vse ženske med 50. in 69. letom, ki jih na vsaki dve leti vabijo na presejalno mamografijo oz. rentgensko slikanje dojk, je zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v ciljni populaciji za 25 do 30 odst.

Po zadnjih objavljenih podatkih za leto 2021 je program potekal na 22 mamografih v vseh desetih OE ZZZS, med njimi na našem območju v Zdravstvenem domu Novo mesto in Splošni bolnišnici Brežice. Skupno so opravili 113.679 presejalnih mamografij, kar je največ v vseh letih od začetka izvajanja programa leta 2008. Od tedaj so raka dojk odkrili pri 4.308 ženskah, od tega samo v letu 2021 pri 668. Udeležba žensk v programu je bila 77,2-odstotna (leta 2020 74,3-odstotna), največja je bila v OE ZZZS Celje (81,3), najmanjša v Mariboru (74,3). Zdravstvena regija Novo mesto je bila z 79,5-odstotno udeležbo na četrtem in Krško (79,4) na petem mestu. Z našega območja je bila največja udeležba žensk iz Mirne Peči (85,42) in Dolenjskih Toplic (85,07), najmanjša pa iz Osilnice (47,83) in Kostela (64,29).

SVIT

Kot kažejo podatki, se slovenske ženske na presejalne programe, pri katerih je za Zoro in Doro nosilec Onkološki inštitut, lepo odzivajo in so pri tem bolj »pridne« kot moški. Tudi v programu Svit, ki vključuje moške in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer na vsaki dve leti, je namreč odstotek presejanja višji pri ženskah.

V letu 2021 je bilo v program povabljenih 314.306 od skupno okoli 600.000 ciljne populacije prebivalcev Slovenije, presejano pa je bilo 58,64 odst. povabljenih. V JV Sloveniji in Posavju je bila presejanost največja v občinah Šentrupert (75,29 odst.) in Mirna Peč (74,03), ciljno presejanost so presegli tudi še na Mirni in v Kostelu, najmanjša pa je bila v Bistrici ob Sotli (51,46), ki ji s presejanostjo pod 60 odst. sledijo občine: Osilnica (56,06), Brežice (58,06) in Krško (59,64).

Pod republiškim povprečjem so bili sicer le v treh občinah, je pa bila kar v 20 od skupno 30 občin na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, udeležba žensk v programu več kot 70-odstotna. Občina Šentrupert je edina, v kateri je bilo presejanih tudi več kot 70 odst. moških. To pa je pomembno, pravijo v NIJZ, ki je nosilec programa, kajti če se bo v program vključilo vsaj 70 odst. vabljenih, bo v Sloveniji vsako leto za rakom debelega črevesa in danke, ki je eden najpogostejših rakov pri nas, umrlo 200 ljudi manj. Leta 2021 so v programu Svit odkrili 188 primerov raka debelega črevesa in danke, 2.011 oseb pa je imelo napredovali adenom, ki pomeni večje tveganje za nastanek raka. Skupno so sicer od začetka izvajanja programa leta 2009 odkrili 3.800 primerov raka, pri 29.800 osebah pa je bil odstranjen napredovali adenom.

NOVI PROGRAMI

Novosti, ki jih prinašajo prenovljena priporočila Sveta EU pri že uveljavljenih presejalnih programih, so: pri Dori, da se starostna skupina za presejanje razširja na starost od 45 do 74 let; pri Zori, da naj bi se testiranje na HPV kot najprimernejše orodje za presejanje raka materničnega vratu izvajalo pri ženskah, starih od 30 do 65 let, v razmiku vsaj pet let; pri Svitu, pri katerem ciljna skupina za presejanje ostaja nespremenjena, pa predlagajo imunokemični test za presejanje raka debelega črevesa in danke pred napotitvijo na kolonoskopijo.

Sicer pa so poglavitna novost priporočila v zvezi s pljučnim rakom, rakom prostate in želodca. Glede pljučnega raka države članice pozivajo, naj na podlagi nadaljnjih raziskav preučijo izvedljivost in učinkovitost uporabe računalniške tomografije (CT) z nizkim odmerkom za presejanje pri osebah z visokim tveganjem za raka pljuč, vključno s trenutnimi in nekdanjimi hudimi kadilci, ter presejalne preglede povežejo s primarnimi in sekundarnimi preventivnimi pristopi za zmanjševanje razširjenosti kajenja. Glede raka prostate pa priporočajo, da preučijo izvedljivost in učinkovitost presejanja pri moških na podlagi testiranja na prostatični specifični antigen (PSA) v kombinaciji s slikanjem z magnetno resonanco kot nadaljnjo preiskavo.

Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, je Slovenija priporočila pričakala dobro pripravljena. Strokovnjaki s področja pljučnega raka in raka prostate ter drugi deležniki bodo v prihodnjih nekaj letih pripravili izhodišča za postopno uvedbo obeh novih presejalnih programov. Pri tem pa si želijo, da bi pilotno raziskavo začeli v prihodnjih dveh letih.

Članek je bil objavljen v tiskani številki Dolenjskega lista

Mojca Leskovšek Svete