V novo sezono s “trapasto” predstavo

Jutri bo na velikem odru novogoriškega gledališča sezono odprla premiera predstave Čriček in temačni občutek, na uvodni slovesnosti pa bodo podelili tantadruje - za življenjsko delo ga bo prejel igralec Ivo Barišič. Za novo direktorico gledališča kulturni minister predlaga Mirjam Drnovšček.

NOVA GORICA > “To leto zame ni koronsko, ampak kronsko. Kronali me bodo kar dvakrat v enem samem letu!” je za Primorske novice povedal Ivo Barišič. Tantadruja bo prejel na odru SNG Nova Gorica, kjer je ustvaril dolgo vrsto nepozabnih vlog, v prvi vrsti seveda gospo Smith v Ionescovi komediji absurda Plešasta pevka v režiji Vita Tauferja, s katero je tedanje Primorsko dramsko gledališče navduševalo celo po Južni Ameriki.

Še prej je igralec veliko vlog nanizal v stari solkanski dvorani, kjer ga je pred debelega pol stoletja v svet gledališča in kmalu tudi filma pospremil “veliki mag” Jože Babič. Leta 2013 je Barišič prejel nagrado Marija Vera za življenjsko delo, leto zatem pa jo po upokojitvi nehal igrati v gledališču in zablestel v filmu. Na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je leta 2015 prejel nagrado za najboljšo glavno moško vlogo v Cvitkovičevem kratkem filmu Ljubezen na strehi sveta, leto pozneje pa je svojo magistralno filmsko vlogo odigral v Sosičevem celovečercu Komedija solz.

Direktorico mora potrditi še vlada

Direktorica gledališča Maja Jerman Bratec je na včerajšnji novinarski konferenci sporočila tudi za zdaj še “poluradno” novico, da jo bo nasledila Mirjam Drnovšček, nekdanja predstavnica za stike z javnostjo v tem teatru, zadnje desetletje pa direktorica Prešernovega gledališča Kranj. Sklep o imenovanju na mesto direktorice SNG Nova Gorica za petletni mandat je podpisal minister za kulturo Vasko Simoniti, potrditi pa jo mora še vlada. V gledališče naj bi se vrnila 19. oktobra.

Umetniški vodja Marko Bratuš, čigar funkcija je vezana na mandat Maje Jerman Bratec, je na vprašanje, ali že potekajo dogovori, da bi ostal v Novi Gorici, odgovoril, da mesto umetniškega vodje razpišejo, potem ko pride direktor.

Čriček je odgovor na “korona” čas

Četrtkovi podelitvi nagrad tantadruj, na kateri bodo razglasili še dobitnike nagrad za predstavo v celoti, igralsko stvaritev in gledališki dosežek, bo na novogoriškem odru sledila prva premiera v novi sezoni Čriček in temačni občutek, priredba knjige nizozemskega pesnika in pisatelja Toona Tellegena v režiji Ivane Djilas. “Čriček je odgovor naše ekipe na obdobje prejšnjih dveh let. Zdelo se mi je namreč, da ne moremo mimo tega. Spopademo se s tem, da smo bili izolirani in da smo imeli v tem času razne izzive, tudi psihične in čustvene,” poudarja Djilasova. Po tako težkem obdobju pa gledalcem niso želeli ponuditi še “težke” predstave. “Umetniški vodja in dramaturg pri tej predstavi Marko Bratuš je rekel, da je trapasta. Ta opis mi je zelo všeč. Narejena je po živalskih zgodbah Toona Tellegena, seveda so živali prispodoba za ljudi, gre za čustveno eksistencialne zgodbe. Govorijo denimo o tem, kako je, če nekaj pogrešaš ali si nečesa močno želiš,” pojasnjuje režiserka. Kot pravi, so z ekipo pomešali vse - videti je kot izbor zgodb z nekim 'soundtrackom' in z zelo čustvenimi, neskončno zabavnimi, trapastimi, celo klovnovskimi vložki.

Zbirka zgodb zvezdniškega pisatelja Toona Tellegena iz leta 1999, ki je danes že klasika nizozemske književnosti, je pod krinko mladinske forme filozofsko delo za odrasle in otroke. Zgodba o temačnem občutku v Čričkovi glavi govori o življenju živali sredi gozda, v katerem ni ne smrti ne seksa. Vsako vrsto živali predstavlja samo en primerek. “Tellegen se je ukvarjal s tem, kaj od človeka ostane, ko se neha pretepati za moč, hrano in seks, oziroma kateri občutki ostanejo. V resnici je zelo negledališki material, ker tovrstnih konfliktov ni, in odpre posebno polje. Ko bereš te zgodbe, se čudiš, s čim vse se ljudje ukvarjamo,” pravi Ivana Djilas. Pri predstavi so se naslonili na Tellegenov cikel zgodb o duševnem zdravju: “Pri nas sta prevedeni dve knjigi, Čriček in temačni občutek, ki govori o spopadanju z depresijo, ter Jež in samotni občutek, ki govori o osamljenosti. Uporabili smo obe, pa tudi ogromno drugih zgodb in tudi zbirko pisateljeve poezije.”

Obračuni v “škatlicah”

Pri predstavi gre za sobivanje ljudi, v tem primeru v bloku, ki imajo živalske lastnosti, denimo slona, veverice, krta, deževnika ... “Ukvarjamo se z ljudmi, ne z živalmi, gre za nas, ki smo izkusili samoto v 'škatlicah', za dileme in obračune s samim seboj,” pojasnjuje režiserka. Predstava se ukvarja s tem, kaj se nam je dogajalo, medtem ko smo bili zaprti v svojih stanovanjih - govori o različnih občutkih, ki so nas ob tem prevevali, in strahovih, ki so se ob tem rodili. “Čeprav vse skupaj zveni nekoliko temačno, predstava ni temačna. Kar je nastalo, je nekaj, česar še nismo videli,” poudarja Marko Bratuš.

---