GOSPODINJSTVO
Živila v gospodinjstvu: zmeraj dovolj, pa nikoli preveč
Gospodinjstvo organiziramo tako, da imamo vselej v zalogi dovolj nepokvarljivih živil, da lahko skuhamo vsaj nekaj obrokov.
Odpri galerijo
Najboljša je domača vložena zelenjava. FOTO: Monticelllo/Getty Images
V organizacijo gospodinjstva in priprave vsakodnevnih obrokov spada tudi skrb za to, da bo izkoristek živil, ki jih kupujemo oziroma pobiramo na vrtu, čim večji. Povedano drugače, da ne bo nepotrebnega odpada in da se živila v naši shrambi ne bodo imela časa pokvariti.
Seveda pa moramo paziti, da bo v shrambi in hladilniku vedno dovolj hrane za pripravo obrokov za člane gospodinjstva, pa tudi da ne bomo v zadregi ob nenapovedanem obisku. Med epidemijo se je večina tistih, ki je poprej nakupovala vsak dan, po trenutnem navdihu, navadila na bolj premišljeno nabavo hrane vsakih nekaj dni ali enkrat na teden.
Za dneve, ko se nam ne ljubi v trgovino, naj bo v zalogi vedno nekaj nepokvarljivih živil, tudi konzerviranih, da lahko na hitro skuhamo kosilo ali večerjo. Krepka juha, rižota, krompirjeva ali fižolova solata so boljša izbira za večerjo kot sendvič z belim kruhom ali žemljo. Zato imejmo vselej v zalogi kilogram ali dva riža, ajdovo ali proseno kašo, ki sta hitro kuhani, polento in seveda testenine.
Od stročnic bo hitro kuhana leča, čičeriko in fižol je bolje imeti v konzervi, grah pa v zamrzovalniku. Za teden ali dva vnaprej lahko kupujemo čebulo, krompir, česen, korenje, repo ter druge korenovke in gomoljnice, razen če imamo klet, primerno za skladiščenje. Iz navedenih sestavin lahko pripravimo številne izjemno okusne jedi, na primer rižote, juhe, enolončnice, narastke, omake, solate, zlasti če imamo še kaj sveže zelenjave, pa tudi mesa.
Za hitro pripravo omake za testenine je primerna konzervirana tunina. Namesto sveže solate si privoščimo vloženo zelenjavo, na primer mešano solato, rdečo peso, kumare ali papriko v kisu.
S temi zalogami ne bomo nikoli lačni, seveda pa niti pri tem ne gre pretiravati. Če imamo večje količine, pazimo, da sproti porabljamo, kar je v shrambi, in zaloge dopolnjujemo z novimi živili. Tudi trajna živila imajo namreč rok uporabe.
Sicer pa skrbimo, da bomo uživali predvsem sveža živila, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso in mesnine kupujemo tedensko. Preden se odpravimo v trgovino, prevetrimo hladilnik, pogledamo tudi v najbolj oddaljene kotičke, kjer se radi skrivajo zadnji koščki sira ali salame. Poskusimo usvojiti pravilo, da sveža živila kupimo šele, ko smo porabili zaloge.
Seveda pa moramo paziti, da bo v shrambi in hladilniku vedno dovolj hrane za pripravo obrokov za člane gospodinjstva, pa tudi da ne bomo v zadregi ob nenapovedanem obisku. Med epidemijo se je večina tistih, ki je poprej nakupovala vsak dan, po trenutnem navdihu, navadila na bolj premišljeno nabavo hrane vsakih nekaj dni ali enkrat na teden.
Žitarice, testenine in kaše lahko kupujemo na zalogo. FOTO: Thinkstock/Getty Images
Za dneve, ko se nam ne ljubi v trgovino, naj bo v zalogi vedno nekaj nepokvarljivih živil, tudi konzerviranih, da lahko na hitro skuhamo kosilo ali večerjo. Krepka juha, rižota, krompirjeva ali fižolova solata so boljša izbira za večerjo kot sendvič z belim kruhom ali žemljo. Zato imejmo vselej v zalogi kilogram ali dva riža, ajdovo ali proseno kašo, ki sta hitro kuhani, polento in seveda testenine.
Od stročnic bo hitro kuhana leča, čičeriko in fižol je bolje imeti v konzervi, grah pa v zamrzovalniku. Za teden ali dva vnaprej lahko kupujemo čebulo, krompir, česen, korenje, repo ter druge korenovke in gomoljnice, razen če imamo klet, primerno za skladiščenje. Iz navedenih sestavin lahko pripravimo številne izjemno okusne jedi, na primer rižote, juhe, enolončnice, narastke, omake, solate, zlasti če imamo še kaj sveže zelenjave, pa tudi mesa.
Za hitro pripravo omake za testenine je primerna konzervirana tunina. Namesto sveže solate si privoščimo vloženo zelenjavo, na primer mešano solato, rdečo peso, kumare ali papriko v kisu.
S temi zalogami ne bomo nikoli lačni, seveda pa niti pri tem ne gre pretiravati. Če imamo večje količine, pazimo, da sproti porabljamo, kar je v shrambi, in zaloge dopolnjujemo z novimi živili. Tudi trajna živila imajo namreč rok uporabe.
Jedilnike in zaloge načrtujemo skrbno, da se hrana ne bo kvarila.
Sicer pa skrbimo, da bomo uživali predvsem sveža živila, zelenjavo, mleko in mlečne izdelke ter meso in mesnine kupujemo tedensko. Preden se odpravimo v trgovino, prevetrimo hladilnik, pogledamo tudi v najbolj oddaljene kotičke, kjer se radi skrivajo zadnji koščki sira ali salame. Poskusimo usvojiti pravilo, da sveža živila kupimo šele, ko smo porabili zaloge.
