Prihodnji teden bodo tako volivci že imeli priložnost s podpisi izraziti podporo posameznim listam kandidatov. Uradna volilna kampanja bo stekla mesec pred volitvami, torej 24. marca, do takrat pa morajo vsi, ki želijo vstopiti v volilno tekmo, vložiti kandidature.

Da bo parlamentarne volitve razpisal za 24. april, se je Pahor odločil v začetku novembra lani po posvetu s poslanskimi skupinami. Kljub danim epidemiološkim razmeram je takrat med poslanskimi skupinami tudi prevladalo mnenje, da se volitve izvedejo na prvi možni datum.

Tudi danes je dejal, da je po njegovi oceni glede na politične razmere izbira prvega možnega datuma najprimernejša. "To omogoča oblikovanje vlade še pred parlamentarnimi počitnicami," je dodal.

Kot je še navedel Pahor, je bila tako ob njegovi odločitvi za razpis volitev poleg presoje političnih razmer ključna tudi presoja zdravstvenih. V državi trenutno ni razglašena epidemija, ukrepi za zajezitev okužb z novim koronavirusom se sproščajo in ne zaostrujejo, volitve so bile razmeram primerno v času pandemije izvedene v številnih evropskih državah, v Sloveniji pa smo lani uspešno izvedli referendum, je navedel argumente za svojo odločitev.

Tudi zato je, kot je pojasnil, še pred uradnim razpisom volitev na srečanje povabil člane Državne volilne komisije (DVK) ter jih zaprosil, naj ne odlašajo s pripravami na volitve, saj so prav zaradi aktualnih zdravstvenih razmer priprave in izvedba teh volitev zahtevnejše. Zato Pahor tudi pričakuje, da bodo volitve izvedene tako, da bodo imeli vsi volilni upravičenci možnost oddati svoj glas in izvoliti novo sestavo DZ ter da glede izida volitev ne bo nobene sence dvoma.

Tudi na vprašanje o tem, ali bi ob morebitnem novem valu epidemije prestavil datum volitev, je Pahor odgovoril, da o tem ne razmišlja.

Čeprav bodo epidemiološke razmere krojile izvedbo letošnjih parlamentarnih volitev, še vedno niso znana vsa pravila za volivce, ki se bodo tik pred volitvami znašli v izolaciji zaradi okužbe z novim koronavirusom.

Po posvetovanju s predstavniki stroke in pristojnih institucij je DVK že sklenila, da bodo tisti, ki bodo zaradi tveganega stika v karanteni, kljub temu lahko prišli na volišče v rednem času njihovega dela, a ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov. Še vedno pa ostaja neznanka način glasovanja volivcev, ki bodo na dan volitev zaradi okužbe v izolaciji. Končno odločitev bo DVK po napovedih sprejela najpozneje 25 dni pred volitvami, nanjo pa bo vplivala aktualna epidemiološka slika.

Pahor je sicer danes tudi napovedal, da bo po volitvah mandat za sestavo vlade po posvetih z vodji poslanskih skupin podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno podporo, torej 46 glasov ali več.

Vodje poslanskih skupin bo ob tem tudi prosil, da mu to podporo izkažejo s podpisi poslank in poslancev. Kot je dejal, se zaveda, da to ni predpisana norma, a ga predvsem izkušnje po volitvah predsednika vlade leta 2018 in 2020 napotujejo k običaju, da se potrebna podpora izkaže s podpisi poslancev.

Če po posvetih z vodij poslanskih skupin ne bo nedvoumne potrebne podpore poslank in poslancev kandidatu za mandatarja, bo priložnost za sestavo vlade Pahor zaupal prvaku stranke, ki bo relativna zmagovalka volitev. Ob tem pa je po Pahorjevih besedah pred volitvami treba nujno odgovoriti tudi na vprašanje, ali naj koalicije strank, ki bodo na volitvah nastopile samostojno, pri odločitvi glede podelitve mandata za sestavo vlade razume kot seštevek poslanskih mandatov vseh strank, ki jo sestavljajo, ali ne.

"Potrebujemo programsko razpravo"

Hkrati je Pahor še pred volitvami in uradnim začetkom volilne kampanje pozval k visoki ravni kulture dialoga, predvolilna soočenja pa po njegovih besedah naj ne bodo zožena zgolj na vprašanja, kdo bo sodeloval s kom ali proti komu. "Politične, ideološke in druge razlike ter zlasti ton razprave v predvolilnih soočenjih naj nas razdvojijo le toliko, kolikor si lahko potem opomoremo kot skupnost," je dejal.

Pahor sicer ocenjuje, da so aktualne razmere primerne za razpravo o vizijah in stvarnih načrtih za prihodnost države. Prepričan je, da letošnje leto zaradi prelomov v razvojnih paradigmah in spremenjenih globalnih okoliščinah "potrebujemo verodostojno programsko in vsebinsko razpravo".

Letošnje državnozborske volitve bodo devete v zgodovini samostojne države. Prve volitve v DZ so potekale leta 1992, medtem ko so bile prve večstrankarske volitve v takrat še skupščino SRS že dve leti prej. Na zadnje troje volitev – leta 2011, 2014 in 2018 – so se volivci odpravili predčasno. Tokratne volitve bodo tako prve redne po letu 2008.

Po zadnjih volitvah je sicer ustavno sodišče ugotovilo, da del volilne zakonodaje, ki govori o volilnih okrajih, ni skladen z ustavo zaradi njihovih prevelikih razlik. DZ je tako spremenil meje volilnih okrajev, Pahor pa je prepričan, da je tudi s tem odpravljena senca dvoma, ki bi "sicer visela nad volitvami".