Spoštovana Saša Krajnc in Vesna Pfeiffer: vse sta naredila prav in čisto nič narobe. To je treba zapisati. Samo še eno poklicno in etično pravilno izbiro sta imela oni dan na voljo: ne objaviti, kar je neobjavljivo, ustvarjeno v zaplotniškem skrivaštvu, vsiljeno z argumentom moči.
Vem, vem, človek v desku tik pred zdajci izbira manjše zlo. In v vajinem primeru sta namesto očitka cenzure, ki bi zagotovo bil, pokasirala očitek, da ne zmoreta delovati v stresu. Kakšen prezir do ljudi v desku.
Občutke osebne stiske vama oholo in brezobzirno pripiše tisti, ki neodgovornim odgovornim drži štango, ki bi vaju na hodniku komaj prepoznal, ki se mu še sanja ne, kje je desk, kaj šele, kaj je breaking news in odločanje v sekundah. To je tisti, ki excell tabelam pretenciozno pravi analize.
Berem, kar so zapisali uredniki DIO in kolegi, novinarski aktivi - televizijski, radijski, MMC in Društvo novinarjev Slovenije. Berem, kaj sta povedala vidva. Hvala, ker govorite in se ne bojite.
Kot človeku in otroku deska mi je komaj kakšna stvar bolj mučna kot javno pisanje o tem, kar bi bila v idealnem svetu samo naša, interna stvar. Pa ni več, ker ne gre samo za vaju ali za nas. Kdo bo pobiral, če ne bo česa pobrati?
Ko prestopljajo rubikon za rubikonom, molk ne more biti več izbira.
Facebook