Borut Pahor pri polaganju venca ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu. Foto: STA/Anže Malovrh
Borut Pahor pri polaganju venca ob grobišču pod Krenom v Kočevskem rogu. Foto: STA/Anže Malovrh

Predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) in novomeški škof Andrej Saje je v nagovoru med mašo spomnil, da je po drugi svetovni vojni nova oblast v Kočevskem rogu in drugje po državi brez sodbe pobila na tisoče ujetnikov, ranjenih in drugih nedolžnih prebivalcev, kar je bilo, kot je dejal, kršenje civilizacijskih pridobitev in zakonodaje, ki so jo priznali tudi sami komunisti s pogodbo med Titom in predsednikom jugoslovanske emigrantske vlade Ivanom Šubašićem in je temeljila na demokratičnih zakonih nekdanje Jugoslavije.

Pri pobojih je šlo po besedah Sajeta za "odločitve revolucionarnih voditeljev, ki so z nasiljem v obliki smrti, izgona ali utišanja ter izolacije iz družbe izključili morebitne in dejanske nasprotnike". S tem je bila uničena "duhovna, kulturna in civilizacijska dediščina 12 stoletij krščanstva na slovenskem narodnem ozemlju", je dejal.

Opozoril je, da smo kot demokratična država "dolžni v sebi in v odnosu do drugih uveljaviti temelje, ki bodo popravili krivice, državni organi pa so k temu tudi pravno zavezani". "Ne gre le za obsodbo teh zločinov nad našimi rojaki in drugimi izvensodno pobitimi širom naše lepe Slovenije. Dolžni smo jim zagotoviti ustrezen mir in pokoj v domači zemlji. Dolžni smo jim priznati, da so bili nedolžni in imajo zato ne le mesto v naših srcih, pač pa jim moramo dati tudi ustrezno priznanje oziroma rehabilitacijo prek vseh družbenih ustanov," je dejal.

"Ne poglabljajmo sovraštva"

Pozval je k medsebojnemu spoštovanju in spravi: "Kot državljani in posebej kristjani smo dolžni vzgajati drug drugega v spoštovanju dostojanstva sočloveka in se darovati za bližnjega. Drug drugega zato spodbujajmo k spravi in sodelovanju, ne k sejanju sovraštva, izključevanju in nasilju nad drugimi."

"Ne poglabljajmo torej sovraštva. Bodimo sodelavci miru. Ne le kristjani, vsi ljudje dobre volje verujemo, da je to, kar uči Jezus, prav in dobra podlaga za naše sobivanje, kajti tema med nami in v nas se preganja le z ljubeznijo in sodelovanjem med nami in ne z izključevanjem," je zaključil svoj nagovor.

Foto: STA/Anže Malovrh
Foto: STA/Anže Malovrh

Tragedija bratomornega spopada

Predsednik republike Borut Pahor pa je v nagovoru pozval k posvojitvi izjave, ki jo je lani na njegovo prošnjo sprejela Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ter delovanju v skladu z njo. Pri tem je posebej poudaril njen odstavek: "Največja tragedija druge svetovne vojne v Sloveniji je bila bratomorni spopad med Slovenci samimi, z mnogimi žrtvami na partizanski in nasprotni strani. Soodgovornost in krivdo zanj nosita obe strani. Na obeh straneh so bili storjeni tudi številni zločini. Med njimi po svoji strahovitosti izstopa poboj tisočev domobrancev in civilistov, ki ga je komunistična oblast zakrivila takoj po koncu vojne. Vsak zločin je zavržno dejanje, še zlasti zavržen in v nasprotju s temeljnimi pravnimi in civilizacijskimi načeli pa je zunajsodni množični poboj v času miru. Za zločine ni opravičila. Lahko jih le obžalujemo in poskrbimo za pietetni spomin na žrtve, ki je hkrati opomin vsem nam, da se podobna tragedija ne ponovi nikoli več."

Spominske slovesnosti pod Krenom so se udeležili tudi nekateri drugi vidni predstavniki političnega življenja, med njimi predsednika SDS-a in NSi-ja Janez Janša in Matej Tonin ter kočevski župan Vladimir Prebilič.

Pahor z vencem tudi k spomeniku NOB-ja

Pahor je sicer pred začetkom položil venec k obeležju pri breznu pod Krenom, še prej je položil tudi venec k spomeniku NOB-ja v gozdu Smrečje pri Turjaku.