Ukrajina je odpustila visoko uradnico, varuhinjo človekovih pravic Ljudmilo Denisovo. Kot poročajo zahodni mediji, naj bi jo s položaja razrešili, ker je širila obtožbe o ruskih vojnih zločinih, ki jih nato ni uspela dokazati in je tako škodovala ugledu države. Resolucijo o nezaupnici je podprlo 234 oziroma 52 odstotkov poslancev Vrhovne Rade.
Denisova je ruske vojake obtožila množičnih posilstev. Poslanec Pavel Frolov je o tem dejal, da teh zločinov, ki naj bi se dogajali na okupiranih ozemljih, ni mogla dokazati, "s tem pa je samo škodila Ukrajini". Prav tako ji je očital, da je v času konflikta večino časa preživela na varnem, v tujini. "Namesto da bi potovala v Rusijo in se pogajala o izmenjavi vojnih ujetnikov, je Denisova preživela čas v toplih in mirnih mestih Evrope, kot so Davos, Dunaj ali Varšava," je po navedbah NewsWeeka poudaril Frolov.
Denisova se je, sicer precej pričakovano, zamerila tudi Moskvi. Ruska varuhinja človekovih pravic Tatjana Moskalkova je kmalu po začetku vojne v Ukrajini Denisovo pozvala, naj prepreči mučenje ruskih vojakov, ki so jih zajele ukrajinske sile. Denisova pa se o tej zadevi po navedbah Moskalkove sploh ni želela pogovarjati. Vodja ruskega predsedniškega sveta za človekove pravice Valerij Fadejev je zato ukrajinske oblasti celo pozval, naj Denisovi sodijo na pristojnem sodišču.
O čem naj bi lagala?
Ukrajinska varuhinja človekovih pravic Ljudmila Denisova je na primer trdila, da je bilo 25 najstnic zaprtih v kleti v Buči in skupinsko posiljenih, devet od njih pa da je zdaj nosečih. Starejše ženske so pred kamero spregovorile o posilstvu s strani ruskih vojakov, je trdila Denisova. Trupla otrok naj bi našli gola, z rokami, zvezanimi za hrbtom, in s pohabljenimi spolovili.
Prav tako je trdila, da so bile med žrtvami posilstva tako dekleta kot fantje. Neki skupini ukrajinskih ujetnic naj bi v ruskem ujetništvu obrili glave, kjer so jih tudi slekli do golega in prisilili v počep. Navedla je primer 25-letne ženske, ki je rekla, da je bila prisiljena gledati posilstvo svoje 16-letne sestre, navkljub dejstvu, da je vojake prosila, naj namesto sestre posilijo njo.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je še v petek povzemal izjave Denisove in trdil, da so ruski vojaki zagrešili posilstva v ukrajinskih mestih. "Na žalost imamo številne primere, ko ruski vojaki posilijo ženske v ukrajinskih mestih," je dejal na dogodku v Chatham House v Londonu. Izjavo in tudi izjave Denisove so povzemali številni svetovni mediji.
To seveda ne pomeni, da se posilstva niso dogajala. Vprašanje pa je, ali je šlo res za "kampanjo posilstev" in za "množično dogajanje". Resničnost teh navedb Denisove je dvomljiva, kar je zdaj priznala tudi ukrajinska stran.
Spor tudi zaradi izjav o Rdečem križu
Denisova se ni zamerila le ukrajinskemu parlamentu, ampak tudi Mednarodnemu odboru Rdečega križa. Ta je konec aprila zavrnil očitke ukrajinske varuhinje človekovih pravic, ki je v televizijskem nastopu to organizacijo obtožila sodelovanja z Rusijo.
Denisova je obsodila napoved Mednarodnega odbora Rdečega križa o načrtovanem odprtju urada te organizacije v južnoruski pokrajini Rostov. Naloga te bi bila oskrba ukrajinskih beguncev, za katere Denisova trdi, da so bili tja poslani prisilno.
"Mednarodni odbor Rdečega križa ne izpolnjuje svojega mandata, v to sem prepričana," je v gostovanju na ukrajinski televiziji sporočila Denisova, sklicujoč se na podatke Združenih narodov. Dejala je, da je bilo 550.000 Ukrajincev, vključno s 121.000 otroki, odpeljanih v Rusijo. Po njenih besedah ukrajinske oblasti nimajo podatkov o tem, kdo so ti ljudje, niti kje se trenutno nahajajo.
Varuhinja človekovih pravic je dodala, da se je po pomoč pri pridobivanju podatkov o omenjenih beguncih obrnila tako na Mednarodni odbor Rdečega križa kot na vodjo ruske veje Rdečega križa Tatjano Moskalkovo, a od njih ni dobila odgovora.
Na vprašanje televizijske voditeljice, ki je Denisovo vprašala, če meni, da Rdeči križ sodeluje z Rusijo, je ombudsmanka odgovorila pritrdilno.
Mednarodni odbor Rdečega križa je te obtožbe zavrnil. Dodali so še, da njihov edini cilj ostaja zmanjšanje trpljenja ljudi, ki jih je prizadel oboroženi konflikt.
