Kitajska je lastnica skoraj polovice obstoječih elektrarn na premog. Foto: EPA
Kitajska je lastnica skoraj polovice obstoječih elektrarn na premog. Foto: EPA

Inštitut, ki je poročilo objavil nekaj dni pred podnebnim vrhom COP26 v Glasgowu, ugotavlja, da bi morali od danes do leta 2030 v povprečju zapreti skoraj eno elektrarno vsak dan.

Zaradi potrebe po zaprtju elektrarn na premog, ki proizvedejo skoraj 1000 gigavatov energije, bi morala Kitajska, ki je največji vir toplogrednih izpustov na svetu in lastnica skoraj polovice obstoječih elektrarn na premog, hitreje preiti na čistejšo proizvodnjo elektrike.

Kitajska je sicer zmanjšala delež premoga med svojimi energenti z 72,4 odstotka leta 2005 na 56,8 odstotka lani, a absolutna poraba premoga se je povečevala. Predsednik Ši Džinping je letos zagotovil, da bo Kitajska začela zmanjševati porabo premoga, a šele po letu 2025.

Kitajska se medtem spopada s pomanjkanjem energentov, kar je prisililo tovarne, da se zaprejo, ogrožena sta tudi ogrevanje in dobava elektrike.

Matt Gray z inštituta TransitionZero pravi, da se bo poraba premoga v tej državi sicer na kratki rok povečala, a da kriza sili Kitajsko v pospešitev reforme, ki ji bo pomagala zmanjšati zanašanje na fosilna goriva.

Obstoječe zaveze držav niso zadostne, opozarja ZN. Foto: EPA
Obstoječe zaveze držav niso zadostne, opozarja ZN. Foto: EPA

Črpanje fosilnih goriv močno presega sprejemljivo mejo

Medtem ZN opozarja, da načrtovano črpanje fosilnih goriv po svetu "močno presega" mejo, ki je potrebna, da se dvig temperatur omeji na 1,5 stopinje Celzija. Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so lani dosegli celo rekordno raven, poroča Guardian.

Britanski časopis navaja novo poročilo Systems Change Lab, ki ugotavlja, da se niti eno od 40 področij, ki vključujejo elektriko, težko industrijo, kmetijstvo, prevoz, finance in tehnologijo, ne spreminja dovolj hitro, da bi dosegli cilje iz pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015. Nekateri trendi so preprosto prepočasni, drugi pa celo nazadujejo.

Poročilo ugotavlja, da bi morali uporabo premoga zmanjševati petkrat hitreje, kot se to dogaja zdaj, pogozdovanje pa bi moralo biti trikrat hitrejše. Trikrat hitreje bi se morala zmanjševati tudi energetska poraba stavb, v bogatih državah po Evropi in Severni Ameriki pa bi se morala poraba govedine zmanjševati 1,5-krat hitreje kot zdaj.

Indija zavrača pozive, naj oznani načrt glede ogljične nevtralnosti

Indija je v četrtek zavrnila pozive, naj določi cilj glede ogljične nevtralnosti. New Delhi je sporočil, da pomembnejše za svet, da določi pot za zmanjševanje teh izpustov in se izogne nevarnemu dvigu temperatur.

Indija, tretja največja proizvajalka toplogrednih izpustov po Kitajski in ZDA, je pod pritiskom, naj v Glasgowu oznani načrt, da bo postala približno do sredine stoletja ogljično nevtralna. Po besedah indijskega okoljskega ministra R. P. Gupte pa napoved ogljične nevtralnosti ni rešitev za podnebno krizo. Po njegovem mnenju je pomembnejše, koliko ogljika izpustiš v ozračje, preden dosežeš ogljično nevtralnost.

Indija opozarja, da je pomembno, koliko ogljika bodo države še izpustile v ozračje do ogljične nevtralnosti. Foto: EPA
Indija opozarja, da je pomembno, koliko ogljika bodo države še izpustile v ozračje do ogljične nevtralnosti. Foto: EPA

Gupta je dejal, da bodo glede na podatke indijske vlade do sredine stoletja ZDA v ozračje izpustile 92 gigaton ogljika, EU 62 gigaton, Kitajska pa do leta 2060 kar 450 gigaton.

ZDA, Združeno kraljestvo in EU so kot cilj za ogljično nevtralnost določili leto 2050. Takrat naj bi te države izpuščale le toliko toplogrednih izpustov, kolikor jih lahko absorbirajo gozdovi, zemlja in tehnologija za zajem ogljika, ki je šele v nastajanju. Kitajska in Savdska Arabija sta takšen cilj določili za leto 2060. Kritiki medtem opozarjajo, da so ti cilji brezpredmetni, če se ukrepi ne izvajajo že zdaj.

Avstralija ne obljublja 30-odstotnega zmanjšanja izpustov metana

Avstralija pa je zavrnila obljubo, da bo do leta 2030 za 30 odstotkov zmanjšala izpuste metana. Minister za industrijo, energijo in zmanjševanje izpustov Angus Taylor je dejal, da bi lahko Avstralija to dosegla le z zmanjšanjem števila živine in ovc. Skoraj polovica avstralskih letnih izpustov metana povzroči kmetijski sektor, je pojasnil minister. "Kar želijo aktivisti v Avstraliji in drugod, je konec industrije govedine," je dejal.

Avstralija je ena od največjih izvoznic premoga in utekočinjenega zemeljskega plina. Rudarski in plinski sektor predstavljata skoraj tretjino avstralskih izpustov metana, poroča Associated Press.

ZDA in EU so se septembra zavezali, da bodo za 30 odstotkov zmanjšali količino izpustov metana.

ZN: Obstoječe zaveze niso dovolj

ZN je v torek objavil poročilo, ki opozarja, da obstoječe zaveze držav niso dovolj, da se svet izogne katastrofalnim podnebnim spremembam in "neskončnemu trpljenju", ki bi ga to povzročilo.

Brez takojšnjega ukrepanja se bodo temperature po svetu do konca stoletja dvignile za 2,7 stopinje Celzija.

Glavni pogajalec EU-ja na podnebni konferenci konec meseca v Glasgowu Frans Timmermans je po poročanju nemškega portala Deutsche Welle dejal, da "nismo dovolj ambiciozni".

Če se bodo temperature dvignile za več kot 1,5 stopinje, kot zdaj kaže, se bo svet spopadal s pogostejšimi smrtonosnimi vročinskimi valovi, uničujočimi neurji, katastrofalnimi poplavami in propadi pridelkov, izjemno gospodarsko škodo ter razselitvijo milijonov ljudi. Svet tvega "peklensko prihodnost", je posvaril generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres.