Tour de France
Sobota, 12. 6. 2021, 20.17
1 leto, 9 mesecev
Skok v športno preteklost
Spektakularna nesreča na Touru ga ni ustavila, tista dve leti kasneje pač
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,96
2
Na žičnati ograji se je Johnny Hoogerland grdo porezal po nogah, zakrpali so ga s 33 šivi. A je z dirko nadaljeval.
Nizozemski kolesar Johnny Hoogerland je zaslovel leta 2011, ko ga je v deveti etapi Dirke po Franciji zbil avtomobil francoske televizije in je spektakularno poletel v obcestni jarek ter se zapletel v žičnato ograjo, ki je varovala živino na pašniku ob cesti. Kljub grozljivki, ki je osupnila ves svet, je končal tako tisto etapo kot tudi tisti Tour, kasneje osvojil tudi naslov nizozemskega državnega prvaka, veliko bolj usodna pa je bila zanj nesreča na treningu v Španiji.
Spektakularna nesreča z devete etape Toura 2011, ko je voznik avtomobila francoske televizije prehiteval ubežno skupino in se na zožitvi ceste izognil trku v drevo tako, da je sunkovito zavil desno in spodnesel španskega zvezdnika Juana Antonia Flecho, tega pa je nato vrglo v Hoogerlanda, ki je poletel v žičnato ogrado ob cesti in se grdo ranil, je pred desetletjem močno odmevala po svetu.
"Pozornost po tem incidentu je bila neverjetna"
"Vedel sem, da se je zgodilo nekaj norega, a si nisem mogel niti predstavljati, kako velika stvar bo to postala," se je konec lanskega leta v pogovoru za spletno stran Cyclingweekly spominjal danes 38-letni nekdanji kolesarski profesionalec. "Do takrat sem imel nekaj dobrih izidov, vedel sem, da sem čisto spodoben kolesar, a tisto je bil moj prvi Tour in pozornost po tem incidentu je bila neverjetna," je še povedal.
"Spomnim se, da je bil naslednji dan prost in ko sem se zjutraj zbudil, me je pred hotelom čakalo 30 televizijskih ekip. Takrat sem si rekel: 'Prekleto, kaj se dogaja?' V naslednjih dneh je bila norišnica, doma na Nizozemskem so me takrat spoznali vsi," se spominja.
"Čestitalo mi je sto ljudi, 75 od teh je omenilo tisti padec"
Tako Flecha kot Hoogerland, ki ju je avtomobil zbil 35 kilometrov pred koncem devete etape Toura 2011, sta sedla nazaj na kolesi in prišla v cilj. Nizozemec se je na žičnati ograji grdo porezal po nogah, rane so mu zakrpali s 33 šivi. Od takrat pa so ga vsi poznali le po spektakularnem letu, je še povedal novinarju Jonnyju Longu. Tudi takrat, ko je dve leti kasneje na nizozemskem državnem prvenstvu presenetljivo premagal Toma Dumoulina in postal prvak v cestni vožnji. "Takrat mi je čestitalo sto ljudi, 75 od teh je omenilo tisti padec."
Med kolesarskimi profesionalci je preživel 14 sezon, najuspešnejša je bila leta 2009, ko je zmagal na belgijski dirki Trije dnevi zahodne Flandrije, bil peti na Dirki po Lombardiji in 12. v skupnem seštevku Vuelte. To je bilo prvo leto, ko je dirkal za ekipo Vacansoleil in bil tedaj tudi moštveni kolega našega Boruta Božiča. Član Vacansoleila je bil tudi na usodnem Touru 2011, ko sta s Flecho kot žrtvi neprevidnega avtomobilista stkala posebno vez.
Veliko bolj usodna nesreča v Španiji
Leta 2013, v zadnjem letu obstoja nizozemske ekipe, sta s Flecho postala tudi moštvena kolega, dotlej pa sta oba bolj ali manj že pozabila na dogodke s Toura 2011. Na kariero Johnnyja Hoogerlanda je veliko bolj usodno vplivala nesreča, ki jo je doživel na treningu v Španiji.
Februarja leta 2013 je treniral v okolici Benidorma, ko je na enem od spustov vozil s približno 60 kilometri na uro in mu je pot prekrižal avtomobil. "Zadenjsko je izpeljeval iz dovoza pred hišo, zaradi bleščanja sonca me ni videl in mi zapeljal na pot. Nič nisem mogel narediti, pripeljal sem s polno hitrostjo in treščil v avto. Zlomil sem si pet reber, okrušil pet hrbteničnih vretenc, košček rebra mi je predrl pljuča, poškodoval sem si jetra. Pet dni sem bil na intenzivni negi, skupaj 15 dni v bolnišnici. Ta nesreča je bila veliko hujša od tiste na Touru, a je požela veliko manj pozornosti, saj se ni zgodila pred občinstvom," pravi.
Po 133 dneh okrevanja pa zmaga
Če je po padcu na Touru lahko takoj kolesaril naprej, je po nesreči v Španiji za vrnitev na kolo potreboval sedem tednov. 133 dni po nesreči pa je na nizozemskem državnem prvenstvu že premagal Dumoulina. "Tisto je bilo popolno presenečenje, na tisti dirki nisem pričakoval ničesar," priznava, pa tudi to, da po nesreči v Benidormu nikoli ni bil več isti kolesar kot pred njo. Na kasnejših dirkah je nizal vse slabše izide. "Po tej nesreči sem bil na dirkah vedno prestrašen, prestal sem takšne bolečine, da mi je v glavi očitno nekaj preklopilo in nisem bil več pravi borec. Po nekaj letih tega sem spoznal, da se je najbolje upokojiti."
Nesreča na Touru leta 2011 je bila krvav spektakel, veliko huje pa jo je skupil na treningu v Španiji dve leti kasneje.
Kaj počne danes
Leta 2014 je z zavarovalnico AIG, pri kateri je bila zavarovana televizija France 2, dosegel dogovor o odškodnini za nesrečo na Touru 2011, upokojil se je leta 2016. In kaj počne danes? Takoj po koncu kariere poklicnega kolesarja se je z ženo in dvema hčerkama preselil na Koroško v Avstrijo, kjer ima ob Vrbskem jezeru danes penzion s 35 posteljami, tudi sam pa še vedno rad sede na kolo in vodi skupine po okoliških hribih.
2