DL: Ločeno zbrana embalaža - Vsako leto več, a še vedno premalo

3.4.2022 | 12:40

Odpadna embalaža na Zbirno-reciklažnem centru na Cikavi ob poslovni stavbi Komunale Novo mesto (foto: Komunala Novo mesto)

Na drugi strani se zmanjšuje količina pobranih mešanih odpadkov – Ljudje na podeželju ali v mestih v smeti odvržejo približno enako količini odpadkov – Še veliko prostora za izboljšanje – V Kostaku precej aktivnosti namenjajo tudi ozaveščanju o ponovni uporabi in trajnejšem ravnanju z odpadki – O uvedbi kavcijskega sistema

Vsak izmed nas lahko po svojih močeh pripomore k čistejšemu okolju. Eden izmed korakov k temu je tudi pravilno ločevanje odpadkov. Na novomeški Komunali in v krškem Kostaku ugotavljajo, da vsako leto zberejo več odpadne embalaže, kar se odraža tudi v zmanjševanju količin pobranih mešanih komunalnih odpadkov.

»Mešana embalaža v skupini komunalnih odpadkov sodi med t. i. lahke frakcije, a jo kljub tej fizikalni lastnosti v celotnem deležu ločenih frakcij zberemo največ, okoli 3.300 ton letno, in se stalno povečuje. Predstavlja pa več kot tretjino vseh ločeno zbranih odpadkov,« pove Simon Štukelj, vodja sektorja splošna komunala na Komunali Novo mesto, ki ob tem poudarja pomen pravilnega ločevanja. »Pri nas se namreč vse preveč pogosto med ločenimi frakcijami pojavljajo nečistoče, pa ne samo med mešano embalažo, tudi pri steklu in papirju. Med posameznimi frakcijami se pojavljajo odpadki, ki sploh ne sodijo v to skupino, na primer ostanki hrane in podobno,« izpostavlja Štukelj.

Za približno toliko, za kolikor se vsako leto poveča delež ločeno zbranih odpadkov, se po njegovih besedah zmanjšuje delež mešanih komunalnih odpadkov. »Zelo zanimiv je podatek, da se celotni masni tok že desetletje bistveno ne spreminja. Dobrih 21.000 ton komunalnih odpadkov zberemo vsako leto, kakšno leto nekaj sto ton več, drugo leto malo manj. Ne moremo trditi, da se količina proizvedenih komunalnih odpadkov vseskozi povečuje.«

Vodja sektorja splošne komunale pri Komunali Novo mesto Simon Štukelj (foto: arhiv DL)

Družba Kostak je lani v občinah Krško in Kostanjevica na Krki, v katerih izvaja zbiranje in odvoz odpadkov, po besedah direktorja sektorja komunale Jožeta Leskovarja pobrala okoli 11.000 ton komunalnih odpadkov; od tega je bilo 2.061 ton mešane embalaže. »Zadovoljni smo z deležem vseh ločeno zbranih odpadkov, saj je ta s 67 odst. v letu 2020 povečal na 70 odstotkov v letu 2021. S tem se uvrščamo med najboljše izvajalce gospodarskih javnih služb v Sloveniji,« pravijo v Kostaku. Ugotavljajo, da sta obe občini približno enako uspešni pri ustreznem ločenem zbiranju odpadkov. »Tudi s količinami zbranih mešanih komunalnih odpadkov smo zadovoljni, saj so številke v upadanju. Predlani smo zbrali 3.778, lani pa 3.670 ton, kar predstavlja znižanje za 3 odstotke,« sporočajo iz Kostaka. Leskovar ob tem dodaja, da so lani na regijsko deponijo odpadkov Cerod odložili le 144 ton odpadkov; večinoma gre v snovno in energetsko predelavo, biološki odpadki pa se razgradijo v njihovi kompostarni. Na Komunali Novo mesto pa so lani na Cerod odložili 1.347 ton odpadkov.

VELIKO PROSTORA ZA IZBOLJŠANJE

Na vprašanje, v katerih dolenjskih občinah najbolj ločujejo odpadke in ali se več odpadne embalaže glede na število prebivalcev zbere v mestih ali na vaseh, Štukelj odgovarja, da ne morejo izpostaviti nobene občine. Po njegovih besedah so zelo majhna odstopanja glede na povprečno količino zbranih komunalnih odpadkov v enem letu na prebivalca med posameznimi občinami. »Tudi po območjih poselitve dejansko ni nobene razlike. Kar daleč nazaj bi morali poseči v statistiko, da bi zaznali razliko, ko se je v urbanih središčih zbralo več odpadkov. Danes lahko že iz same strukture poselitve in načina življenja na splošno vidimo, da se je meja med urbano in ruralno ureditvijo naselij povsem izbrisala. Tipičnega podeželja je komaj še za vzorec,« pravi Štukelj.

Čeprav se zdi, da se ljudje vse bolj zavedajo pomena pravilnega ločevanja odpadkov, na novomeški Komunali menijo, da je še veliko prostora za izboljšanje, sploh ker Slovenci veljamo za okoljsko zelo ozaveščen narod. »Samo spomnimo se, kako zelo smo bili občutljivi na nedovoljena in škodljiva dejanja, ki so se lani dogajala z odlaganjem blata v naravo,« pravi.

POMEN LOČEVANJA IN PONOVNE UPORABE

Tudi v Kostaku ljudi obveščajo, kako pomembno je ločevanje odpadkov, sodelujejo z vrtci in s šolami, organizirajo čistilne akcije in druge dogodke. »V zadnjem času smo precej aktivnosti namenili ponovni uporabi in ozaveščanju o trajnejšem ravnanju z odpadki. Na tem področju smo v sodelovanju z Zavodom Knof razvili izjemno uspešen projekt Salon pohištva iz ponovne uporabe, ki sta ga Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije prepoznala kot najizvirnejšega med veliki podjetji in je bil nominiran za evropsko nagrado European Week for Waste Reduction 2021. V sodelovanju z družbo ZEOS pa smo na Centru za ravnanje z odpadki Spodnji Stari Grad vzpostavili kotiček za oddajo še uporabnih velikih in malih gospodinjskih aparatov ter e-opreme,« navajajo v Kostaku.

O UVEDBI KAVCIJSKEGA SISTEMA

Združenje industrijskih pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije je pred kratkim sprožilo pobudo za uvedbo kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja plastenk in pločevink. V tem sistemu potrošniki ob nakupu izdelka plačajo kavcijo in jo dobijo nazaj ob vrnitvi embalaže. Tak sistem, ki ga ima že 11 članice Evropske unije, bo po njihovem mnenju potrošnike spodbudil k vračanju prazne embalaže v trgovino, s čimer bi zagotovili ponovno uporabo ali recikliranje. Direktiva EU tudi narekuje, da morajo države članice do leta 2025 za recikliranje ločeno zbrati 77 odstotkov odpadnih plastenk pijač, do leta 2029 pa 90 odstotkov. Danes v Sloveniji recikliramo okoli 65 odstotkov plastične embalaže, kar je še precej daleč od želenega cilja.

»Načelno kavcijskemu sistemu ne bi nasprotoval, še posebej če ga ocenjujemo skozi posamezen okoljski vidik. Pri tem predvsem poudarjamo čistost zbrane frakcije. Kavcijski model poznamo že iz daljne zgodovine, v praksi je bil prej kot vsi drugi načini ločenega zbiranja embalažnih materialov in ga za določene proizvode (predvsem ustekleničene pijače) še vedno imamo. Ima pa ta razširjeni t. i. depozitni model svojo ceno, in to zelo visoko. Če ga primerjamo z običajnimi modeli zbiranja na ekoloških otokih, so ti stroški lahko višji tudi za sedemkratnik, vsaj takšna je izkušnja iz Litve, kjer so med zadnjimi uvedli takšen model. Vsi gotovo najbolj poznamo nam bližji hrvaški model. Iz poročanja hrvaških medijev je bilo razbrati, da jih samo vzdrževanje tega sistema na letni ravni stane 67 milijonov evrov, v tem sistemu pa zberejo vsega skupaj sedem odstotkov vseh ločeno zbranih odpadkov. Ko tudi sam opazujem ta hrvaški model, nimam povsem jasnega odgovora, ali hrvaška s tem rešuje okoljske ali socialne težave,« meni Štukelj.

Preden se pri nas lotimo česa podobnega, bi bilo po njegovih besedah zelo dobro narediti poglobljeno analizo trenutnega stanja. »Predvsem v smeri, kje se ta trenutek nahajamo, kje je cilj, ki ga želimo ali moramo kot družba doseči,« še pove Štukelj. Podobnega mnenje so tudi v Kostaku, od koder smo še izvedeli, da so lani zbrali približno 124 ton PET-plastenk iz odpadne embalaže, kar predstavlja šest odstotkov od skupne količine zbrane mešane embalaže.

Članek je bil objavljen v 7. številki Dolenjskega lista 17. februarja 2022

Rok Nose