Luna Jurančič Šribar je letošnja prejemnica nagrade mira, ki jo podeljujejo od leta. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Luna Jurančič Šribar je letošnja prejemnica nagrade mira, ki jo podeljujejo od leta. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Luni Jurančič Šribar so nagrado podelili na drevišnji slovesnosti v Cankarjevem domu. Letošnji komisiji za nagrado mira je predsedovala Petra Koršič, ob njej pa so o nagrajenki odločali še lanska prejemnica nagrade Barbara Korun, Igor Divjak, Vesna Mikolič in Tatjana Pregl Kobe.

Foto: Mladinska knjiga
Foto: Mladinska knjiga

Luna Jurančič Šribar je sicer doktorica antropologije vsakdanjega življenja s področja primerjave med ekonomijo daru in skupnostno ekonomijo. Tako je večji del svoje delovno-ustvarjalne poti delovala v nevladnem sektorju na področju brezdomstva, in sicer od leta 2005 do 2019 v društvu Kralji ulice.

Delo med ljudmi na družbenem obrobju
Kot je zapisala komisija v obrazložitvi nagrade, je njeno delo med ljudmi na družbenem obrobju vplivalo tudi na njeno literarno ustvarjanje. V svojih literarnih delih posebno pozornost posveča ženskim likom, upornim in močnim junakinjam, ki kljub preizkušnjam in življenju na obrobju obvladujejo svojo usodo.

"S svojim prepoznavnim skupinskim delovanjem z brezdomci pušča opazno sled in družbeno tkivo aktivno nagiba v bolj humano sobivanje. Kot prozaistko, ki pretresa družbeno pričakovano, jo zaposlujejo prav prikrite in na videz (ob)robne teme naših življenj," je še zapisala komisija.

Letošnja nagrajenka je na pisateljsko pot stopila z objavljanjem kratkih zgodb v več literarnih revijah, kot so Literatura, Provinca, Spirala, Monstruma, in na spletnih literarnih medijih (Vrabec anarhist, LUD Literatura) – med njimi je bilo tudi več nagrajenih.

"Ne izbiram najlažjih poti v življenju, veliko stvari sem prestala, zato ne obsojam drugih," je povedala Luna Jurančič Šribar v pogovoru na Valu 202. Foto: BoBo

V letu 2022 še prvi mladinski roman
Romaneskni prvenec Starinarnica, ki je izšel leta 2018 pri Mladinski knjigi, prinaša ostro kritiko uničevalnega sistema, ki obenem prek fikcijske zgodbe ponuja tudi vizijo bolj humanih odnosov med pripadniki družbe. V prvi zbirki kratkih zgodb Konstrukt, d. b. o., ki je izšla leta 2020 pri Literi, pa prek svojih protagonistov daje glas tistim, ki so običajno najbolj spregledani in ne ustrezajo predstavam o družbeni "normalnosti". Njeni liki živijo neobičajna življenja, pred bralci pa se odstirajo teme, ki so navadno potisnjene na obrobje.

Prvi mladinski roman Lune Jurančič Šribar, ki bo nosil naslov Grizolda in Maček, je bil lani nominiran za nagrado modra ptica. Tako kot preostala nominirana dela bo v prihodnjem letu izšel pri Mladinski knjigi.

Tudi kot spodbuda književnicam
Letos so bile za nagrado mira nominirane še Blanka Erhatič, Đurđa Strsoglavec, Nada Marija Grošelj, Amalija Jelen Mikša, Mirana Likar, Cvetka Bevc, Katja Mihurko Poniž, Saša Pavček, Jerneja Jezernik, Urška Klakočar Zupančič in Ivana Kampuš. Ženski odbor Slovenskega centra PEN poskuša z literarno nagrado mira predvsem opozoriti na družbeno spolno neravnovesje pri podeljevanju nagrad, oceniti in spodbuditi ženske, ki bi že zdavnaj morale deliti priznanja enakopravno s svojimi moškimi kolegi.


Luna Jurančič Šribar je bila januarja letos gostja oddaje Nočni obisk.