Matej Luzar, Petra Vidmar, Simon Tanšek. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Matej Luzar, Petra Vidmar, Simon Tanšek. Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt

S podelitvijo nagrad vesna presežkom v domači kinematografiji, ki je bila tokrat predstavljena v 53 tekmovalnih filmih, se je v Avditoriju Portorož sklenil 25. Festival slovenskega filma (FSF) Portorož.

Vesna za najboljši celovečerni film je torej šla Orkestru v režiji in po scenariju Matevža Luzarja ter v produkciji Gustav Filma. "Orkester ni samo naslov filma, je tudi prispodoba. Filmski liki delujejo usklajeno samo pod dirigentovim vodstvom, medtem ko so njihova življenja povsem neorkestrirana. Povedano z drugimi besedami – v svojih življenjih so bolj ali manj razglašeni. V tem uglaševanju in razglaševanju filmske zgodbe so vsi umetniški, tehnični in produkcijski segmenti filma še kako uglašeni," je med drugim v utemeljitvi zapisala strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Darko Sinko, Milivoj Miki Roš in Ivana Kronja.

Sorodna novica Luzar: "V Planici imamo praznik za 'orle' - niti besede pa o tem, kaj se medtem dogaja v dolini"

Orkester je Luzarju prinesel vesno za najboljši scenarij, ki po mnenju žirije prinaša "harmonično celoto skupine likov oziroma celotnega igralskega ansambla. Ponuja analizo mentalitete Slovencev in naših avstrijskih sosedov, od mikroravni do širše družbene ravni in skozi različne generacije." Simonu Tanšku pa je film prinesel vesno za najboljšo fotografijo, ki "natančno gradi vizualno identiteto filma s črno-belo fotografijo, izostrenimi kompozicijami, natančno osvetlitvijo, igranjem s premiki dogajanja na vzporedne zaslone".

V komični drami Orkester spremljamo razposajene člane pihalnega orkestra, ki se odpravijo na koncert v pobrateno avstrijsko mesto. Dogajanje opazujemo skozi težave različnih likov – mladega voznika avtobusa, ki se trudi pridobiti zaupanje svojega starejšega kolega, tega pa je strah, da bo izgubil službo; najstnice, ki jo prizadene očetovo brezskrbno uživanje na gostovanju; skozi peripetije dveh članov orkestra, ki pomotoma končata pri avstrijskih gostiteljih, kjer ne moreta brzdati svoje žurerske narave, in skozi zgodbo žena, ki ostanejo same v domačem kraju. Pet zgodb nazorno prikaže celotno izkušnjo gostovanja in vse posledice, ki jih nosijo njegovi udeleženci.

Sorodna novica Prvi celovečerec Sare Kern s svetovno premiero na Berlinalu

Vesna za najboljšo režijo je tokrat šla v roke Sare Kern za film Moja Vesna, v katerem režiserka uporabi "izrazito intimističen pristop, zlit v eno s kamero, igralci in zvokom, se prek realističnega pristopa odpira v skoraj simbolno subjektivno doživetje". Film je vesno za najboljšo glavno žensko vlogo prinesel Loti Kovačič za vlogo Moje, pri čemer je žirija izpostavila pomanjkanje izrazitih dramskih ženskih likov v letošnji filmski beri in dodala, da jih je "s svojo prezenco, skrivnostnostjo, igralsko doslednostjo in fotogeničnostjo očarala" ta mlada igralka. V Avstraliji posneti celovečerec je tiha in poetična karakterna zgodba o družinski ljubezni in žalosti, ki spremeni dinamiko v razdrobljeni družini.

Sorodna novica Prva klapa filma Jezdeca: najboljša prijatelja iz Prlekije gresta na pot

Vesno za najboljšo glavno moško vlogo je prejel Petja Labović za vlogo Antona v filmu Jezdeca v režiji Dominika Menceja, v katerem sledimo dvojici najboljših prijateljev, ki svoja mopeda predelata v slogu "čoperjev" in iz rodne vasi kreneta na motoristično popotovanje po Sloveniji in Hrvaški. Labović po mnenju žirije "s presenetljivo zrelim nastopom izkazuje razočaranje mladeniča nad življenjem, ki ga je preizkusilo, čeprav ga sam še ni v polnosti izkusil". Film je Andreju Nagodetu in Maticu Drakuliću prinesel vesno za najboljšo montažo in Samu Jurci za najboljši zvok. Jezdeca pa sta prav tako prejela vesno za najboljši film po izboru občinstva, in sicer s povprečno oceno 4,52.

Sorodna novica Rahela Jagrič Pirc: "Bolj smo umetniki preživetja kot ambasadorji kulture"

Vesno za najboljšo stransko žensko vlogo je prejela Alenka Kraigher za vlogo Jane v filmu Vesolje med nami. V režijskem celovečernem prvencu Rahele Jagrič Pirc nam gre lik Jane kot "afektirane malomeščanske vsiljivke na začetku filma strašno na živce. Postopoma spoznamo, da pod to masko živi občutljiva ženska z vsemi slabostmi slehernika," je zapisala žirija. Jonas Žnidaršič pa je za vlogo vodje kriminalistov v filmu Dedek gre na jug prejel vesno za najboljšo stransko moško vlogo, saj je žirijo v "tem pisanem filmu, polnem zanimivih likov", še posebej prepričal policijski inšpektor, ki "mu uspe kljub omejenemu času svojemu liku dati karakter, pri tem pa mu uspe mala bravura".

Vesno za najboljšo izvirno glasbo so s tokratnega festivala odnesli Gregor Strniša, Bojan Adamič in Vojko Sfiligoj za film Pošvedrani klavir, v katerem je glasba po mnenju žirije "tudi sama pošvedrana, vendar duhovita, kot je duhovit film sam. Prek nje se potopimo v klavir in zgodbe, ki ga ovijajo. Ko avtor v filmu molči, njegova glasba še kako pripoveduje." Film Ptičar pa je Robertu Černelču prinesel vesno za najboljšo scenografijo, ki jo "odlikujejo podobe drobnih predmetov, ki nam pripovedujejo svoje zgodbe. Z minimalnimi sredstvi avtor suvereno sestavi močno vizualnost tega zelo posebnega filma."

Prizor iz filma Najsrečnejši človek na svetu, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji. Foto: Pyramide International
Prizor iz filma Najsrečnejši človek na svetu, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji. Foto: Pyramide International

Z vesno za najboljšo kostumografijo so za film Najsrečnejši človek na svetu ovenčali Moniko Lorber, saj njena "kostumografija nadgrajuje realizem in prevzame vlogo enega ključnih elementov vizualne podobe filma". Film je Mojci Gorogranc Petrushevski prinesel vesno za najboljšo masko, saj je ta "neopazna, a ves čas prisotna. V sozvočju z naravo karakterjev in njihovimi čustvenimi stanji živi življenje svojih likov."

Žirija pa je ta film priznane makedonske režiserke Teone Strugar Mitevske, ki "pogumno raziskuje surova ljudska čustva in strahove ter prinaša soočenje preteklosti in sedanjosti", izbrala tudi za najboljšo manjšinsko koprodukcijo. Gre za koprodukcijo šestih držav, pri nastanku katere so poleg Slovenije sodelovale še Severna Makedonija, Belgija, Danska, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina. Slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo. "Formirana avtorica sebe in gledalce vrže v strastno raziskovanje filmske forme in teme, pri čemer je ves čas natančna in senzibilna," je med drugim zapisala žirija.

Sorodna novica Tekmüvanje: film o romskem gasilskem društvu v Pušči

Z vesno za najboljši dokumentarni film so nagradili Tekmüvanje v režiji Mihe Mohoriča, v katerem "kamera postane del skupnosti" in tako dokumentarec s svojo neposrednostjo "gledalcu omogoči, da postane član prvega romskega prostovoljnega gasilskega društva". Vesno za najboljši kratki igrani film pa je prejel Tako se je končalo poletje v režiji Matjaža Ivanišina. Po mnenju žirije gre za "prefinjen vpogled v človeške odnose z minimalnimi sredstvi, kar doseže čustven vtis, ki vabi v spekter različnih razumevanj. Obrazi v filmu so eksotični pejsaži, ki se jih ne naveličamo, igra je minimalistična, sporočilnost je neulovljiva, a hkrati precizna."

Vesno za najboljši animirani film je prejela Legenda o Zlatorogu v režiji Lee Vučko, "intenzivna reinterpretacija ljudske pripovedke z mojstrskim ročnim delom zgradi fantazijski svet". Vesna za najboljši eksperimentalni film je šla v roke Sare Bezovšek za njen www.s-n-d.si, pri čemer gre za "monumentalen hommage koncu sveta v maniri Hieronymusa Boscha, ki zeitgeistovski fenomen doomscrollanja posrečeno pretvori v filmski jezik".

Z vesno za najboljši študijski film so ovenčali Pentolo v režiji Lea Černica, z vesnama za posebne dosežke pa Izginjanje/Verschwinden v režiji Andrine Mračnikar in x1-Eschaton v režiji Juša Premrova. Strokovno žirijo za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme so letos sestavljali Urša Menart, Matevž Jerman in Miloš Tomić.

Podeljene še tri nagrade, ki niso vesne
Na sklepnem dogodku festivala so podelili še nekaj drugih lovorik. Nagrado Društva slovenskih filmskih publicistov in publicistk za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu je prejel Pošvedrani klavir, ki ga je režiral Miha Vipotnik. Nagrada Art kino mreže Slovenije je šla Moji Vesni, nagrada IRIDIUM za najboljši celovečerni prvenec pa Jezdecema.

Lani je kar sedem vesen, med njimi za najboljši celovečerni film, prejel igrani film Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić. Na lanskem festivalu so z Badjurovo nagrado za življenjsko delo ovenčali inovatorko in inženirko filmskega zvoka Emilijo Soklič, letos pa igralko Mileno Zupančič.

S podelitvijo nagrad se je končal filmski festival v Portorožu