Ministrstvo za delo je konec leta 2022 napovedalo, da bo ob posegu v osrednji zakon s področja dela, zakon o delovnih razmerjih, leta 2023 noveliralo tudi zakon o urejanju trga dela, ki ureja področje brezposelnosti.
Potem ko je osnutek sprememb dejansko pripravilo, so stekla pogajanja socialnih partnerjev, na sindikalni strani pa so že večkrat poudarili, da so bile predlagane rešitve usklajene, a je osnutek ostal v predalih. Ob tem so izrazili upanje, da bo novela vendarle kmalu ugledala luč sveta.
Na ministrstvu so medtem za STA pojasnili, da do dokončne uskladitve ni prišlo in da bo predlog na vlado uvrščen po medresorskem usklajevanju in javni razpravi. Kdaj bi se to lahko zgodilo, niso pojasnili.
Vezava nadomestil za brezposelnost na minimalno plačo
Kot je razvidno iz delovnega gradiva, ki ga je pridobila STA, so večje spremembe skladno z napovedmi predvideli na področju nadomestil za čas brezposelnosti. Osnutek ohranja aktualno določbo, da se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih v višini 60 odstotkov od osnove ter po izteku tega obdobja v višini 50 odstotkov od osnove.
A medtem ko je zdaj najnižji znesek nadomestila določen pri 530,19 evra in najvišji znesek pri 892,50 evra, osnutek novele tako zgornjo kot spodnjo mejo nadomestila veže na razmerje do minimalne plače. Predlagan je dvig najnižjega denarnega nadomestila na 60 odstotkov bruto minimalne plače in dvig najvišjega zneska na raven bruto minimalne plače.
V praksi bi to letos pomenilo skok najnižjega nadomestila za okoli 220 evrov na 750 evrov ter najvišjega nadomestila za okoli 360 evrov na 1250 evrov bruto.
Osnutek ob tem predvideva še vsakoletno uskladitev nadomestila z rastjo minimalne plače, medtem ko sta najnižji in najvišji znesek zdaj že nekaj let nespremenjena.
Ob tem bi na ministrstvu okrepili nadzorno funkcija Zavoda RS za zaposlovanje in dodali dva dodatna razloga, ob katerih lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih denarnih nadomestil.
Višje izhodiščno plačilo za javna dela
Do več novosti bi lahko prišlo tudi v zvezi z javnimi deli. Po veljavni ureditvi se udeležencem polovica časa vključitve v ta dela šteje v čas prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost, kar pomeni, da so hkrati v obvezna socialna zavarovanja vključeni po dveh podlagah, pa tudi, da se jim skrajša pravica do denarnega nadomestila.
Ministrstvo pa se je zavzelo, da bi pravica do nadomestila udeležencem javnih del mirovala ves čas vključitve, po koncu pa bi jo lahko koristili dalje.
Poleg tega osnutek narekuje višja izhodiščna plačila za javna dela. Udeleženci bi bili še vedno upravičeni do plačil, izraženih v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti za delo, a po višjih deležih.
Po veljavni zakonodaji 100 odstotkov minimalne plače prejmejo šele udeleženci javnih del s peto ravnijo strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti (tisti z nižjo ravnijo prejemajo od 80 do 95 odstotkov minimalne plače), po novem pa bi 100-odstotno minimalno plačo prejemali že udeleženci s prvo in nato še drugo, tretjo in četrto ravnijo strokovne izobrazbe oz. usposobljenosti.
Udeleženci s peto ravnijo izobrazbe bi namesto 100 odstotkov minimalne plače po osnutku prejeli 105 odstotkov, udeleženci s šesto ravnijo izobrazbe namesto 110 odstotkov 115 odstotkov, udeleženci s sedmo ravnijo izobrazbe pa namesto 120 odstotkov 125 odstotkov minimalne plače.
Delodajalci obvezani sporočati prosta delovna mesta
Pomembna sprememba bi lahko čakala tudi delodajalce. Zavodu bi morali namreč glede na delovno gradivo obvezno posredovati informacijo o vsakem prostem delovnem mestu, bi se lahko pa sami odločili, ali naj ga ta javno objavi in izvede ustrezne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve ali ne. Delodajalcem, ki tega ne bi upoštevali, bi se v primeru prve kršitve izreklo opomin, v primeru vsake nadaljnje kršitve pa globo v višini 400 evrov.
V zakon naj bi se z namenom zaščite iskalcev zaposlitve na novo zapisalo še, da se v primeru delodajalca, ki je v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami neprekinjeno voden več kot šest mesecev, v javni objavi opozori na to.
Kot so za STA poudarili na ministrstvu, predlagajo tudi ureditev javnega povabila za izbor delodajalcev za izvedbo aktivne politike zaposlovanja skladno s sodbo ustavnega sodišča. Glede ukrepov aktivne politike zaposlovanja pa so v gradivu zapisali, da “niso namenjeni delodajalcem, ki oddajo ponudbo, ampak brezposelnim osebam in osebam, katerih zaposlitev je ogrožena”.
Osnutek prinaša tudi pravno podlago za sodelovanje zavoda za zaposlovanje s centri za socialno delo, ki je potrebno za reševanje socialne problematike upravičencev do denarne socialne pomoči ter njihovo čim hitrejšo in čim uspešnejšo integracijo na trg dela. S tem se želi nasloviti izziv problematike dolgotrajno brezposelnih.
“Zaradi zmanjševanja brezposelnosti v zadnjih letih med brezposelnimi ostaja več ranljivih, ki so za delodajalce manj zanimivi in potrebujejo dodatne ukrepe in spodbude za zaposlitev,” piše v gradivu. Ti brezposelni imajo številne kompleksne ovire, od osebnih in socialnih stisk ter zdravstvenih težav in težav z zasvojenostjo do funkcionalne nepismenosti, pomanjkljivega znanja slovenskega jezika, zaradi česar je “ena ključnih strateških usmeritev zavoda krepitev sodelovanja s centri za socialno delo”, je še mogoče brati.
Stalna shema skrajšanega delovnika bo urejena ločeno
Osnutek sprememb zakona pa kljub drugačnim prvotnim napovedim ne vključuje vzpostavitve stalne sheme subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki bi se jo lahko sprožilo v primeru krize. Kot so zatrdili na ministrstvu, se ji niso odpovedali, saj se je Slovenija k njej zavezala v okviru načrta za okrevanje in odpornost, bo pa urejena v drugi zakonodaji.
Vir: STA
