REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA šokiral »kitajski Sputnik«: Peking preizkusil hiperzvočno raketo, ki bi lahko izničila ameriško obrambo

ZDA šokiral »kitajski Sputnik«: Peking preizkusil hiperzvočno raketo, ki bi lahko izničila ameriško obramboKitajska supersonična raketa. Vir: Twitter

Kitajska je domnevno naredila velik preskok v svojem tehnološkem razvoju in po poročanju Financial Timesa preizkusila »raketo z zmogljivostmi, ki so povsem presenetile politične nasprotnike.«

»Nimamo pojma, kako so to dosegli,« je za Financial Times povedal eden od obveščevalcev.

Gre za »eksplozivno novico«, ki je razkrila, da naj bi kitajska vojska avgusta preizkusila novo hiperzvočno raketo, ki lahko nosi tudi jedrske bojne glave in je »obkrožila ves svet, preden se je približala predvidenemu cilju.«

Po preletu vesolja, kjer je letela v nizki orbiti okoli Zemlje, naj bi raketa sicer za približno 38 kilometrov zgrešila svoj cilj, so za časopis povedale tri osebe, ki so imele dostop do obveščevalnih podatkov.

Toda isti viri so tudi priznali, da je Kitajska presenetljivo hitro in »osupljivo« napredovala na področju hiperzvočnega orožja.

»Nimamo pojma, kako so to dosegli,« je za Financial Times povedal eden od obveščevalcev.

Hipersonična raketa
Hipersonična raketa. Vir: Twitter

V ZDA naj bi bili zaradi takšnega razvoja dogodkov zaskrbljeni.

En analitik pa je novo kitajsko pridobitev primerjal s tako imenovano »krizo Sputnik«, ko so se na Zahodu prestrašili, ko je v času hladne vojne Sovjetska zveza prva izstrelila satelit Sputnik, ki je nato preletaval ves svet in tudi Združene države.

S tem je Moskva oziroma Sovjetska zveza v času hladne vojne dokazala svojo superiornost.

Nova hiperzvočna raketa, ki lahko nosi tudi jedrske bojne glave, je »obkrožila ves svet, preden se je približala predvidenemu cilju.«

Podobne hiperzvočne rakete je sicer doslej edina uspešno preizkusila in v svojo oborožitev uvedla Rusija.

»Kitajska je morda pravkar dosegla svoj 'trenutek Sputnika' proti ameriški vojski,« je na Twitterju zapisal Derek Grossman, analitik za nacionalno varnost in Indo-Pacifik.

»Težko je pretiravati o tem, kako zelo bi lahko ta vesoljska zmogljivost spremenila igro. Protiraketna obramba ZDA bi bila zaradi tega lahko izničena ali zastarela,« je ocenil strokovnjak.

ZDA, Kitajska in Rusija so sicer trenutno edine znane države, ki razvijajo hipersonično orožje, ki mu je težje slediti in se ubraniti pred njim.

Bill Bishop, avtor glasila Sinocism, ki poroča o Kitajski, pa je opozoril, da »se zdi, da se v zadnjem času povečuje število curljanja informacij o kitajskem orožju v običajne medije.«

Nekateri komentatorji ocenjujejo, da se s takšnimi informacijami poskuša ameriška javnost odvrniti od podpore za vojaško akcijo proti Kitajski s strani ZDA.

Hipersonična raketa
Hipersonična raketa. Vir: Twitter

V zadnjem času se namreč odnosi med Pekingom in Washingtonom dodatno poslabšujejo zaradi vprašanja Tajvana, ki ga Kitajska (upravičeno) smatra za del svojega ozemlja in si prizadeva za njegovo integracijo.

Kitajska hitro napreduje tudi na področju civilne vesoljske tehnologije.

Kitajsko vesoljsko plovilo Shenzhou-13 s tremi kitajskimi astronavti je konec tedna pristalo na kitajski vesoljski postaji in s tem začelo rekordno šestmesečno bivanje.

Vesoljsko plovilo je v soboto do vesoljske postaje ponesla raketa Long March-2F.

Približno šest ur in pol kasneje pa se je združilo z modulom Tianhe vesoljske postaje Tiangong.

Dva moška in ena ženska sta že druga posadka, ki se je preselila v vesoljsko postajo, ki je bila sicer izstreljena že aprila letos.

Prva posadka je ostala v postaji tri mesece.

Kitajska je tudi razširila svoje raziskovanje Lune in Marsa, vključno s pristankom roverja na malo raziskani skrajni strani Lune.

Kot poseben uspeh je obveljal uspešen transport Luninih kamnin na Zemljo - prvič po sedemdesetih letih.

Letos je Kitajska na Mars poslala tudi vesoljsko sondo Tianwen-1.

Na njenem krovu je bil rover Zhurong, ki išče dokaze o življenju na rdečem planetu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek