Šparta je drugi del Seidlovega diptiha, ki skupaj z Riminijem raziskuje temo nezmožnosti ubežanja lastni preteklosti. Foto: Liffe
Šparta je drugi del Seidlovega diptiha, ki skupaj z Riminijem raziskuje temo nezmožnosti ubežanja lastni preteklosti. Foto: Liffe

Poleg Chihovega filma bo otvoritveni večer tudi v znamenju eksperimentalnega kratkega filma NYC RGB Viktorie Schmid. Sicer pa prinaša program festivala med drugim filme Razzennest, satiro Johannesa Grenzfurthnerja in triler o nepremičninskem trgu Die Vermieterin (Stanodajalka) Sebastiana Brauneisa. V tekmovalnem programu sta tudi Šparta Ulricha Seidla in Korzet Marie Kreutzer, ki sta že vnaprej sprožila burne razprave (oba filma smo imeli priložnost videti na lanskem festivalu Liffe).

Avstrijska igralka Margarethe Tiesel je letošnja prejemnica velike diagonale za zasluge avstrijski filmski kulturi. (Na fotografiji ob prevzemu nagrade za najboljšo igralko na podelitvi avstrijskih filmskih nagrad leta 2013.) Foto: EPA
Avstrijska igralka Margarethe Tiesel je letošnja prejemnica velike diagonale za zasluge avstrijski filmski kulturi. (Na fotografiji ob prevzemu nagrade za najboljšo igralko na podelitvi avstrijskih filmskih nagrad leta 2013.) Foto: EPA

Med dokumentarnimi filmi je Zoo Lock Down Andreasa Horvatha, ki ponuja nadrealistični pogled na neobiskovani, a hkrati vse bolj živahen salzburški živalski vrt v prvem obdobju pandemije covida-19. Gledalci bodo lahko videli tudi film Vienna Calling (Dunaj kliče) Philippa Jedickeja, ki se podaja na potovanje v subkulturno središče avstrijske prestolnice, kjer glasbeni utrip bije v ritmu izvajalcev, kot so Bilderbuch, EsRap, Wanda in Voodoo Jürgens. 27 Storeys (27 nadstropij) Biance Geissinger pa govori o stanovanjskem kompleksu Alterlaa, ki za številne ostaja manifestacija stanovanjske utopije. Režiserka sledi prek zgodb stanovalcev lastnim spominom, s tem pa ustvarja igriv portret tukaj in zdaj.

V sekciji Reference, ki ga festival Diagonale pripravlja z avstrijskim filmskim arhivom, predstavljajo graško igralko Mariso Mell, kar bo dopolnila tudi obsežna predstava v graškem muzeju. Mell, ki velja za avstrijsko Sophio Loren, je bila ena najslavnejših žensk v evropskem filmu v 60. in 70. letih 20. stoletja.

Na festivalu bodo predstavili tudi še neobjavljene študije Ludwiga Wüsta ABC v zvezi z njegovim novim filmom I AM HERE!, ki bo na ogled v tekmovalnem programu, in dokumentarno dramo Reinharda Juda Kameni Grad.

Program prinaša tudi celovečerni film Le The au harem d'Archimede režiserja Mehdija Charefa, ki ga bodo predvajali v okviru sekcije Osebno – ta je letos posvečena v Srbiji rojenemu režiserju Goranu Rebiću.

V okviru sekcije Finale bodo pripravili pet sklopov filmov, ki so jih izbrali skupaj z avstrijskim filmskim arhivom in avstrijskim filmskim muzejem ter v sodelovanju z arhivom avstrijske televizije ORF. Druga zgodovini namenjena sekcija z naslovom Akcija! Akcija! pa bo namenjena graškemu filmskemu ustvarjalcu, kritiku in avtorju Bernhardu Frankfurterju (1946–1999).

Filmske projekcije bo spremljal pester spremljevalni program, ki med drugim vključuje strokovno srečanje o vsesplošnem pomanjkanju kvalificiranih delavcev v avstrijski filmski industriji.

Marisa Mell v filmu Casanova 70 iz leta 1965. Foto: IMDb
Marisa Mell v filmu Casanova 70 iz leta 1965. Foto: IMDb

Letošnji festival Diagonale se bo sklenil v nedeljo s podelitvijo nagrad.

Letos še zadnjič nad festivalom bedita Sebastin Höglinger in Peter Schernhuber. Od junija letos bosta namreč za festival med letoma 2024 in 2027 kot poslovni in umetniški direktor festivala skupaj odgovorna Claudia Slanar in Dominik Kamalzadeh.

Na lanskem festivalu Diagonale je nagrado občinstva prejel film avstrijske režiserke in scenaristke slovenskih korenin Andrine Mračnikar Izginjanje/Verschwinden. Gre za avstrijsko-slovensko koprodukcijo, nastalo v koprodukciji z ORF-om in RTV Slovenija, v sodelovanju s Filmskim studiem Viba film, Teleking in 001 ter finančno podporo Slovenskega filmskega centra. Glavni producent je Jürgen Karasek iz Soleil Film, slovenski koproducent je Danijel Hočevar iz produkcijske hiše Vertigo.

Andrina Mračnikar se v 90 minut dolgem dokumentarnem filmu, ki je neke vrste poziv proti resignaciji in za pogumno politično akcijo, ukvarja z izginjanjem slovenskega jezika v vsakdanu na avstrijskem Koroškem.