'Govorijo nam o Hipokratovi zaprisegi, ki jo mi živimo vsak dan'

Čeprav stavka zdravnikov traja od 15. januarja, se to na dostopnosti storitev Splošne bolnišnice Slovenj Gradec do preklica soglasij za nadurno delo ni bistveno poznalo. Z umikom soglasij večine zdravnikov, ki zdaj delajo 'le' do 48 ur tedensko, kot predpisujejo slovenska zakonodaja, evropska direktiva in ugotovitve Ustavnega sodišča, pa je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec organizirano omejeno število ur na deloviščih. Zdravnikov je premalo, da bi lahko opravili vse predvidene obravnave in posege. To dejstvo je še toliko bolj problematično v perifernih bolnišnicah, kot je naša. Tako v javnem pismu opozarjajo zdravniki in zdravnice Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. 

Kot sporočajo, je na pediatriji tako v marcu odpadlo skupaj 59 odstotkov specialističnih obravnav, 50 odstotkov nenujnih bolnišničnih obravnav. Na področju ginekologije je odpadlo 43 odstotkov dispanzernih in 71 odstotkov subspecialističnih obravnav, 69 odstotkov obravnav v dnevni bolnišnici in 33 odstotkov operativnih posegov. Na področju ortopedije je v obdobju od 15. januarja do 7. marca 2024 odpadlo 53,5 odstotkov operacij in 27,3 odstotkov ambulantnih pregledov. Na oddelku splošne in abdominalne kirurgije je bilo opravljenih 50 odstotkov manj operacij in ambulantnih pregledov. Kirurška operativna kapaciteta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec se je zmanjšala iz šest do sedem na tri do štiri operacijske dvorane, kar pomeni zmanjšanje na 45 do 60 odstotkov maksimalne zmožnosti. Slednje lahko primerjamo s stanjem v obdobju epidemije, so ponazorili. 

Tako kot je danes ogroženo javno zdravstvo, se niti starejši zdravniki ne spomnijo, so zapisali. "Člani in nečlani Fidesa smo si enotni, da toliko laži in zavajanja o zdravništvu še ni bilo. Pozornost se preusmerja s slabimi nameni in ker vsaka laž pusti sledi, to vsak dan občutimo. Govorijo nam o Hipokratovi zaprisegi, ki jo mi ob predanem delu z bolniki dobesedno živimo vsak dan. Oči javnosti so uprte v našo stavko, ki je odraz dolgoletnih nemogočih razmer in pogojev za delo. Če bi nam politiki prisluhnili, bi spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici, bili bi zaskrbljeni in iskreno pripravljeni najti rešitve." 

Celoten sistem javnega zdravstva je doslej deloval le zaradi pripravljenosti zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja na prekomerno nadurno delo, so prepričani: "Ko je pred dvema letoma začela veljati evropska direktiva in tudi za nas predpisala normalen delovnik 40 + 8, smo v korist javnega zdravstva in naših pacientov podpisali soglasja za delo prek delovnika, ki nam ga predpisujejo slovenska zakonodaja, evropska direktiva in ugotovitve ustavnega sodišča. Tu se bije plat zvona. Ampak naši politiki, kot da tega ne slišijo. Morda jim bo umik soglasij odprl oči, da bodo spoznali, v kakšnem stanju je naše javno zdravstvo v resnici."

Najprej si je treba priznati, da imamo problem 

V primerjavi s tujino je pri nas veliko premalo zdravnikov, na kar opozarjajo že vrsto let. Pri tem pa nihče ne objavi podatkov, da je poklic zdravnika tisti, ki ima eno najkrajših življenjskih dob. Prav gotovo je to eden najbolj stresnih poklicev in brez ustrezne ureditve razmer, tudi fleksibilnega plačnega sistema, ki bo naslovil specifike zdravstva, bo vedno manj zdravnikov pripravljenih sprejemati takšne pogoje dela ob odrekanju časa za družino, na račun svojega zdravja in tudi krajše pričakovane življenjske dobe, so prepričani. 

"Za rešitev si bo treba najprej priznati, da imamo resen problem, ki ga lahko rešimo le z vzpostavitvijo normalnih pogojev dela v javnem zdravstvu, za zdravnike in ostale sodelavce, da bomo lahko normalno delali. K sreči je danes večina slovenskih zdravnikov ZA javno zdravstvo, ker nam je humanost prioriteta in velika vrednota. Če pa se bo nadaljevalo sprenevedanje in klevetanje slovenskega zdravništva, ki že desetletja z nadurnim delom javno zdravstvo drži pokonci in na visokem strokovnem nivoju, bo verjetno vedno manj tistih, ki bodo verjeli v sistem javnega zdravstva v Sloveniji. Zavlačevanje vlade je zato nesprejemljivo in vedno bolj je jasno, da si rešitve za javno zdravstvo v resnici ne želi in da je sama tista, ki bolnikom jemlje pravico do primernega zdravljenja."