Ponedeljek, 29. 5. 2023, 22.13
10 mesecev, 3 tedne
Športni center Ilirija − most med mestom in Tivolijem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,60
Do konca leta naj bi končno obliko dobil športni center Ilirija, ki je trenutno z naskokom največje ljubljansko gradbišče. Center, katerega vrednost je primerljiva s športno dvorano Stožice, je v avstrijskem arhitekturnem biroju Lorenz nastajal 20 let. Na posnetku biroja si lahko ogledate, kakšna bo končna podoba športnega kompleksa, ki naj bi vrata odprl v začetku prihodnjega leta.
Če je marsikaterega mimoidočega presenetila že sama razsežnost gradbišča novega športnega centra Ilirija, si malo ljudi predstavlja, kako zelo se bo po dokončanju centra spremenil ta del Ljubljane, na vogalu Celovške in Bleiweisove ceste.
Ne gre namreč samo za to, da bo mesto končno dobilo pokriti olimpijski bazen, ali za to, da bodo v kompleksu še 25-metrski ogrevalni bazen, večja dvorana za rekreacijo, odbojko in košarko, manjša dvorana za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorana za borilne športe. Ena ključnih pridobitev bo tudi na tisoče kvadratnih metrov novega javnega prostora, vključno s pokritim trgom pred kopališčem in zelo pomembno povezavo do Tivolija.
Projekt, primerljiv s stožensko dvorano
Skupaj bo občina, če ne bo zahtevkov po plačilu dodatnih ali nepredvidenih del, za kompleks na koncu plačala dobrih 53 milijonov evrov z DDV, kar je primerljivo le s stroškom gradnje športne dvorane v Stožicah. Še dodatnih 5,2 milijona evrov bo stala gradnja Lattermanovega podhoda, ki se bo na zahodu kompleksa pod železniško progo navezal na istoimenski drevored v Tivoliju.
Povezava bo po diagonali prečkala športni center, kot je razvidno z videovizualizacije projekta, pa to ne bo še en zanikrn podhod, temveč se bo na eni strani odpiral pogled na bazenski kompleks, na drugi strani pa na kompleks s športnimi dvoranami za različne športe.
Zamisel je, da bi ob povezavi postavili tudi "alejo velikanov", v poklon športnikom iz Ljubljane. Ali bodo postavili kipe tem športnikom ali se jim kako drugače poklonili, še ni znano.
Lattermanov podhod je bil sprva tarča kritik kolesarjev, saj naj bi zaradi prevelikega števila ovinkov pri spuščanju onemogočal normalno kolesarjenje, a so na občini kasneje projekt spremenili tako, da bodo kolesarji dobili ločeno kolesarsko stezo, ki se bo navezala na kolesarsko pot ob Tivoliju.
Spremembe tudi na ključnem mestnem križišču
Pozitivna je za kolesarje in pešce tudi nova zasnova križišča Celovške, Bleiweisove, Tivolske in Gosposvetske ceste. Na ljubljanski občini so sprva načrtovali širitev Celovške ceste s kar tremi pasovi za zavijanje desno na Bleiweisovo, kar je dva več kot danes, enim pasom za promet naravnost Gosposvetsko in dvema pasovoma za zavijanje levo na Tivolsko cesto. Po teh načrtih bi LPP izgubil rezerviran rumeni pas, bistveno pa bi se zmanjšale tudi površine za kolesarje in pešce ob Celovški cesti. Kasneje so zamisel opustili.
Zdaj je predvideno, da bodo vozniki v garažno hišo športnega centra Ilirija zavili šele z Bleiweisove ceste in ne prek ločenega priključka s Celovške ceste. Današnji mimobežni pas se v tej smeri povsem ukinja, tako da avtomobilisti ne bodo več zavijali s Celovške na Bleiweisovo mimo semaforja, temveč se bodo morali ustaviti in počakati na zeleno luč. Bosta pa v tej smeri urejena dva pasova, kar je več kot današnji enojni mimobežni pas.
Pod športnim centrom Ilirija bo garaža za 360 avtomobilov, kar je točno toliko, kot je parkirnih prostorov na parkirišču Tivoli I, nasproti kopališča Tivoli. Pozivov, da bi to parkirišče po dokončanju centra ukinili, na občini niso upoštevali, saj je njihov argument, da bo 250 od 360 parkirnih prostorov pod Ilirijo namenjenih bližnjim stanovalcem, ki bodo do garaže prišli skozi podhod pod Bleiweisovo cesto pri pravoslavni cerkvi. Na občini so napovedali, da bodo ta podhod na delu pod Bleiweisovo cesto rekonstruirali in mu dodali nov prehod, ki bo vodil do garažne hiše pod novim kopališkim kompleksom.
Ker križišča ne bodo širili, bodo dodaten pas s Celovške desno na Bleiweisovo pridobili tako, da bodo ukinili en pas naravnost na Gosposvetsko cesto. V načrtih je za naravnost vrisan samo rumeni pas za javni potniški promet, tako da si bodo, kot še ponekod drugje, avtobusi na kratkem odseku delili rumeni pas z avtomobili. Za zavijanje levo s Celovške na Tivolsko cesto ostajata dva pasova.
Ker vozišča zaradi dodatnega pasu na Celovški cesti ne bodo širili, ne bo drastičnih posegov v kolesarske površine in površine za pešce, ki ostajajo dovolj široke. Za pešce in kolesarje je predlagana ureditev celo boljša od obstoječe, saj se z ukinitvijo mimobežnega pasu zmanjša nevarnost trkov.
Poleg tega je v križišču na Bleiweisovi cesti po novem predvidena dvosmerna kolesarska steza, tako da bodo lahko kolesarji s steze ob tej cesti zavili levo proti Iliriji in Tivoliju, kar je velik plus, sploh zaradi že omenjenega Lattermanovega podhoda pod železnico, ki bo povezoval park Tivoli in kopališče.
