Na zahodni meji bomo imeli naslednico Mussolinija

Val zaskrbljenosti se je zganil v Evropski uniji, v liberalnem taboru po evropskih državah in tudi v slovenski narodni skupnosti v Italiji po zmagi desnega pola na parlamentarnih volitvah. Mnogo bo odvisno od odnosa, ki ga bo vzpostavil Bruselj do nove italijanske vlade in hkrati od odnosa te vlade do bruseljske birokracije.

Giorgia Meloni je velika zmagovalka nedeljskih parlamentarnih 
volitev.  Foto: Profimedia
Giorgia Meloni je velika zmagovalka nedeljskih parlamentarnih volitev.  Foto: Profimedia

RIM > Zmaga desnega pola na italijanskih parlamentarnih volitvah je jasna in nedvoumna: Italijani so se odločili za desnico, še posebej za Brate Italije Giorgie Meloni, ki bo po 160 letih postala prva premierka italijanske države.

Nagovarjala nezadovoljneže

Nosilci demokratičnih vrednot in intelektualci v Italiji in po Evropi zardevajo predvsem zato, ker je nova predsednica vlade naslednica postfašističnih strank. Oblast bo prevzela le nekaj dni pred stoletnico pohoda na Rim, s katerim je Benito Mussolini izsilil svoje imenovanje na čelo vlade in s katerim se je začelo mračno obdobje fašizma v Italiji.

Tatjana Rojc izvoljena

Tržaška Slovenka Tatjana Rojc je bila ponovno izvoljena v senat. Kot nosilka liste za senat v Furlaniji Julijski krajini bo v Rimu zastopala Demokratsko stranko. Ta je v sosednji deželi prejela 18 odstotkov glasov, kar tri od štirih senatorjev je osvojila desna sredina, ki je dobila več kot 50 odstotkov glasov. V njej so kar 32 odstotkov prejeli prav Bratje Italije.

A je hkrati potrebno dodati, da je Melonijeva svojo stranko v zadnjem obdobju obrnila proti sredini. Ali je res ublažila svoja stališča ali je to bil le taktični predvolilni trik, bo pokazal čas. Neizpodbitno dejstvo je, da je njena stranka Bratje Italije (ime nosi po italijanski himni) najbolj desno usmerjena stranka v desnosredinski koaliciji. Z geslom Bog, domovina, družina je nagovarjala tradicionalne volilce, poražence globalizacije in večne nezadovoljneže, ki jih v dokaj zaostreni gospodarski situaciji v Italiji ni malo. Največ političnih točk pa je dobila s tem, da kot edina od resnih parlamentarnih strank ni podpirala vlade Maria Draghija, zato je srd ljudi zaradi strogih epidemioloških ukrepov preusmerila na druge stranke.

Na roko ji je šla tudi nizka volilna udeležba (s 64 odstotki je na zgodovinskem minimumu) in kombinirani volilni sistem, ki nagrajuje koalicije. Desnica ima tako udobno večino v obeh domovih parlamenta. To naj bi pomenilo, da naj bi bila tudi vlada bolj stabilna, a lahko tudi v desnosredinski koaliciji pride do razpok. Rezultati so sicer pokazali, da je Melonijeva veliko večino glasov prevzela od Salvinijeve Lige, ki je ostala pod desetimi odstotki. Bolje od pričakovanj pa se je odrezala Berlusconijeva Naprej Italija (osem odstotkov).

V levi sredini se obtožujejo

Leva sredina je doživela velik poraz. Vodja Demokratske stranke Enrico Letta je že ponudil svoj odstop, razne frakcije se sicer že obmetavajo z odgovornostjo za polom, a je dejstvo, da celotno levo sredino čaka redefinicija metod, vrednot in še česa. Demokratska stranka je pristala pri 19 odstotkih, njene zaveznice so dobile zgolj drobtinice, lista nekdanjega voditelja Gibanja petih zvezd LuigijaDi Maia ni presegla niti odstotka. V zadnjih dneh so volilne napovedi izboljšali v Gibanju pet zvezd, ki se je s 15 odstotki utrdilo kot tretja najmočnejša stranka, dobre rezultate je doseglo na jugu Italije. Prav tako so zadovoljni v sredinskem zavezništvu Mattea Renzija in Carla Calende.

ANKETA

Stefano Lusa, novinar RTV Koper Capodistria: “Razplet volitev je pričakovan. Največjo zaslugo za zmago desnega pola gre pripisati levi sredini, ki ni razumela bistva volilnega sistema, ki si ga je sama zamislila. Rezultat je zaskrbljujoč, a je odraz trenda evropske desnice, ki ga lahko sledimo od Trumpa, Le Penove, Voxa, Orbana ... V nevarnosti bodo predvsem že izborjene civilne pravice. Prepričan sicer sem, da zdaj nihče ne bo oblekel črne srajce in tudi jutri se ne bo nič bistveno spremenilo, a hkrati bo Italija čez šest mesecev zagotovo drugačna, kot je bila včeraj.”

Luka Lisjak Gabrijelčič zgodovinar in politični analitik: “To ni dobra novica ne za slovensko manjšino v Italiji ne za odnose ob slovenski-italijanski meji, ne glede na to, kaj bo govorila Melonijeva, Vprašanje je, kaj je resnica in kaj je maska, saj je v kampanji pokazala bolj zmeren obraz. A eno je Melonijeva in njen obrat, drugo pa so ljudje okoli nje, saj je stranka ista kot pred 15 leti. Z njo se bo precej okrepil iliberalni blok v Evropski uniji, ki bo odslej imel precej večji vpliv ob odločitvah, ki jih bo sprejemala EU. Delala bo na tem, da bo postala vodja te nove evropske desnice, ki je zelo nevarna evropskemu projektu.”

Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika: “Ali si šestkratno povečanje glasov za Brate Italije lahko razlagamo kot prepričanje volivcev, da bo nosilna stranka desne koalicije bolje vladala državi, ki se spopada z gospodarsko krizo, kot Draghijeva vlada? Zima utegne prinesti streznitev. Tudi Slovenci imamo nemalo razlogov za zaskrbljenost, saj ta stranka kljub evolucijam ni pretrgala popkovine s svojim mračnim izvorom. Ali naj pričakujemo korake nazaj pri izvajanja zaščitnega zakona? Kaj namerava, bo nova koalicija pokazala že z imenovanjem ljudi v vladi za ta področja.”

Tatjana Rojc, senatorka: “Trenutek je zelo zahteven. Za slovensko narodno skupnost to predstavlja pomemben korak nazaj. Biti bomo morali zelo pozorni, da ne bi prišlo do krčenja pravic Slovencev v Italiji, kakor tudi da se ne bi skrhali dobrososedski odnosi med Slovenijo in Italijo. V Sloveniji nekateri niso razumeli, da Melonijeva ni konservativna liberalna desnica, temveč je tista skrajna desnica, ki je bila proti vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem. Njeni predstavniki so že napovedali, da bodo najprej skušali krčiti vsa finančna sredstva za slovensko manjšino v Italiji.”


Najbolj brano