Številni se ob smrti svojca znajdejo v finančni stiski, saj ne zmorejo plačati visokih stroškov pogreba. V takšnih primerih lahko na pomoč priskoči država. Pogrebnina in posmrtnina sta obliki finančne pomoči, ki jo lahko ob smrti družinskega člana prejmejo socialno šibkejši.

Vlogo lahko oddate na centru za socialno delo

V primeru, da družina ali naročnik pogreba ne zmore poravnati stroškov, lahko zaprosi za pogrebnino, ki je pomoč pri kritju stroškov pogreba, in za posmrtnino, ki je namenjena finančni pomoči svojcem umrlega. Tako lahko eno leto po smrti svojca vložite vlogo na centru za socialno delo (CSD) osebno ali po pošti, če ne zmorete kriti stroškov pogreba ali ste se po smrti družinskega člana znašli v finančni stiski.

V večini primerov, ko svojci prosijo za pomoč na CSD za enkratno pomoč pri pogrebu, je taka vloga rešena izredno hitro oziroma do plačila računa.

Po Zakonu o splošnem upravnem postopku je rok za izdajo odločbe 30 oziroma 60 dni po prejemu popolne vloge, sicer pa lahko centri za socialno delo tudi prej odločijo.

Kaj je pogrebnina in kaj posmrtnina?

Pogrebnina je denarni prejemek, namenjen za pomoč pri kritju stroškov pogreba družinskega člana. Gre izredno denarno socialno pomoč, s katero lahko plačate le stroške pogreba.

Posmrtnina pa je denarni prejemek, namenjen finančni pomoči svojcem umrlega. V tem primeru pa gre za enkratno izredno denarno socialno pomoč.

V obeh primerih morate izpolnjevati splošne in posebne pogoje. Splošna pogoja za oba primera sta, da ste državljan, s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali pa tuji državljan, ki ima urejeno dovoljenje za stalno prebivanje in v Sloveniji tudi urejeno stalno prebivališče.

Kdo lahko uveljavlja pravico do pomoči?

Za posmrtnino veljajo posebni pogoji:

– pravico uveljavlja vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Od 1. 6. 2018 so upravičenci tudi bratje ali sestre, nečaki ali nečakinje ter vnuki ali vnukinje pokojne osebe),

– vlagatelj je na dan smrti pokojnika upravičen do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka 

– dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja, prav tako se ne upošteva denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek in državna štipendija) ne presega zakonsko določenega cenzusa.

Posmrtnina se dodeli in izplača vlagatelju kot pomoč za vse družinske člane umrlega. To pomeni, da je do posmrtnine po isti pokojni osebi lahko upravičen samo en družinski član pokojne osebe.
Ta cenzus je odvisen od števila družinskih članov vlagatelja ter od višine osnovnega zneska minimalnega dohodka in trenutno znaša za:

– samsko osebo 1,47 osnovnega zneska minimalnega dohodka (591,20 evrov),

– družino z dvema odraslima osebama 2,04 osnovnega zneska minimalnega dohodka (820,45 evrov),

– družino z dvema odraslima osebama in enim otrokom 2,74 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1101,97 evrov), z dvema otrokoma 3,33 osnovnega zneska minimalnega dohodka  (1.339,26 evrov),

– enostarševsko družino z enim otrokom 2,35 osnovnega zneska minimalnega dohodka oz. 945,12 evrov, z dvema otrokoma 3,12 osnovnega zneska minimalnega dohodka (1.254,80 evrov).

Sicer pa tudi za uveljavljanje pogrebnine veljajo posebni pogoji.

Pravico do pogrebnine uveljavlja:

– vlagatelj, ki je družinski član pokojne osebe (zakonec oziroma oseba, s katero je umrli živel v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti, otroci in pastorki, starši oziroma oseba, s katero eden izmed staršev živi v zakonski zvezi ali v zunajzakonski skupnosti ali v registrirani istospolni partnerski skupnosti),

– vlagatelj je poskrbel za pogreb v Sloveniji, račun pa se mora glasiti na strankino ime,

– je bil na dan smrti pokojnika upravičena do denarne socialne pomoči ali do varstvenega dodatka,

– dohodek vlagatelja ali skupni lastni dohodek družinskih članov (premoženja se ne ugotavlja) ne presega višine 617 evrov za samsko osebo oziroma 925 evrov za družino.

Pogrebnina in posmrtnina se v zapuščinskem postopku (dedovanje) ne vračata. Ista oseba je lahko upravičena do pogrebnine in posmrtnine za dve pokojni osebi ali več, saj sta pravici vezani na umrlo osebo in ne na družinskega člana umrlega.

Pozimi število vlog naraste

S točnim podatkom o številu vloženih vlog na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ne razpolagajo, povečanje števila vlog pa zaznavajo predvsem v zimskih mesecih, saj takrat število umrlih naraste.

“Ugotavljamo, da je bilo v letu 2019 povprečno mesečno 426 upravičencev do pogrebnine, v letu 2020 pa 421. Primerjava z letom 2021 še ni možna, saj je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe. Glede na navedeno ugotavljamo, da se število upravičencev, ob upoštevanju, da je vlogo mogoče vložiti do 1 leta po smrti pokojne osebe, ne povečuje. Enako za pravico do posmrtnine,” so na omenjenem ministrstvu povedali za Cekin.si.

Kakšna je višina posmrtnine in pogrebnine?

Posmrtnina – višina posmrtnine trenutno znaša 421,89 evra.

Pogrebnina – višina pogrebnine znaša 843,78 evra, a ne več kot znašajo stroški pogreba.

Če pokojnik ni imel svojcev niti premoženja stroške pogreba, praviloma minimalne, krije občina njegovega zadnjega stalnega bivališča.