Nasprotniki selijo bitko na ustavno sodišče
Na referendumu potrjena novela zakona o RTV Slovenija naj bi zagotovila popolno institucionalno in programsko avtonomijo naše največje kulturne in informativne ustanove, so trdili zagovorniki novele zakona, ki jo je junija letos sprejel državni zbor. A pot do uveljavitve novele bo dolga, napovedujejo nasprotniki zakona.
Izbira nadzornikov in svetnikov je bila od sprejetja zdaj veljavnega tako imenovanega Grimsovega zakona leta 2005 v celoti prepuščena strankarski politiki. Strokovnjaki so že od začetka svarili, da veljavni zakon omogoča vdor politike v vodenje javnega servisa, najbolj izrazito pa se je to zgodilo v času tretje vlade Janeza Janše, ko si je stranka SDS podredila glavne vzvode odločanja na RTV Slovenija.
Rezultati referenduma pomenijo nezaupnico vodenju, upravljanju in nadzorovanju RTV Slovenija. Volivci so povedali, da so spremembe nujne, ki jih novela napoveduje. V bistvu se je na referendumu zelo nizko zaupanje v RTV Slovenija, kot so pokazale nedavne raziskave, izrazilo v državljanski podpori noveli zakona o RTV Slovenija, ki vsakokratni oblasti odvzema škarje in platno pri sestavi organov upravljanja in vodenja javnega servisa. Čez noč se problemi političnega podrejanja RTV Slovenija ne bodo končali. Vprašanje je, ali generalni direktor RTV Slovenija tudi v prihodnje ne bo spoštoval napisanih in nenapisanih pravil pri vodenju zavoda in ali bo še naprej v službi politične volje, ki ga je ustoličila večina v prejšnji sestavi državnega zbora. Če bo, skupaj s podporo večine v programskem svetu RTV, je pred RTV Slovenija zahtevno obdobje, ki ga je težko časovno opredeliti. Čeprav lahko razumemo na referendumu podprto novelo kot namero samoomejevanja vladajoče politike, je sedanji oblasti treba gledati pod prste. Državljani bomo morali tudi v prihodnje podrobno spremljati, kako bodo spremembe, ki jih uvaja novela, zaživele. Novela zakona o RTV Slovenija pa bi morala biti šele začetek celovite prenove zakona. Kot državljani se ne moremo zadovoljiti zgolj s tem. O zagotavljanju institucionalne in programske avtonomije RTV Slovenija ne moremo govoriti brez zagotavljanja stabilnega in zadostnega financiranja, o čemer pa politična oblast ne govori veliko. Ni jasno, kako namerava vlada zagristi v kislo jabolko financiranja javnega servisa. Dejstvo je, da je RTV Slovenija v hudi poslovni krizi, zaradi katere ne more uresničevati vseh z zakonom določenih obvez.
Novela zakona namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta uvaja enoten organ, svet zavoda s 17 člani. Ob uveljavitvi novele zakona bo prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta, mandat generalnemu direktorju Andreju Grahu Whatmoughu ter direktorjema radia in televizije, ki bodo do imenovanja uprave svoje funkcije opravljali kot vršilci dolžnosti.
Postopek za oceno ustavnosti
Pritožbo na ustavno sodišče je že večkrat napovedal generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, včeraj pa še predsednik programskega sveta Peter Gregorčič. Gregorčič je napovedal, da se bo še isti dan, ko bo zakon objavljen v uradnem listu, kar bo glede na rokovnik Državne volilne komisije konec januarja prihodnje leto, obrnil na ustavno sodišče.
»Izhodišče za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija že nekaj časa pripravljamo,« je priznal Gregorčič, pri tem pa izrazil željo, da bi o pobudi ustavno sodišče odločalo tudi vsebinsko. Taka vsebinska odločitev ustavnega sodišča, ne glede na njen izid, se mu zdi zelo pomembna, ker bo predstavljala pravila igre za v prihodnje.
Uveljavitev novele zakona je odvisna od nadaljnjih postopkov
na ustavnem sodišču.
Najprej bi zakon lahko začel veljati konec januarja.
Pritožbo na ustavno sodišče je napovedal tudi predsednik programskega sveta.
»Programski svetniki in nadzorniki bodo lahko vložili pobudo za presojo ustavnemu sodišču in predlagali začasno zadržanje, da se razsodi, ali je zakon skladen z ustavo ali ne. Pri začasnem zadržanju bo ustavno sodišče preliminarno presodilo, ali lahko uveljavitev zakona pomeni nepopravljivo škodo. Če bi to ugotovilo, bi zadržalo uveljavitev novele in bi svetniki in nadzorniki ostali na svojih položajih,« pa pravna sredstva, ki so na voljo nasprotnikom novele zakona oriše Barbara Rajgelj, pravnica iz Zavoda za kulturo raznolikosti Open.
V bran nasprotnikov novele zakona je kampanji stopil ustavni pravnik dr. Matej Avbelj, ki je za Finance zapisal, da »zakon, tak, kot je, ne more prestati ustavnopravne presoje v nobeni vsaj malo normalni ustavni demokraciji, ki je zavezana spoštovanja vsaj minimalnih standardov evropskega ustavnega prava, kot jih je v svoji večdesetletni sodni praksi razvilo evropsko sodišče za človekove pravice«.
Na drugi strani pa v Pravni mreži za varstvo demokracije, ki je sodelovala pri pripravi novele zakona o RTV Slovenija, prav tako pa sodelovanja v referendumski kampanji, trdijo, da je sprejetje novele nujno za uresničitev temeljnih ustavnih pravic in načel, ki jih je v svoji sodni praksi že ničkolikokrat poudarilo tudi ustavno sodišče. Parlamentarna zakonodajno-pravna služba pa je zapisala, da je poseganje v mandate mogoče, če za to obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih.
