»Takoj, ko sem prvič opazil volka ob pašniku, sem zaprosil za urgentni komplet elektromrež. Volka in medveda videvam ob pašniku skoraj vsak dan,« je ob ogledu njegove kmetije kot primera dobre prakse povedal Simon Godec, ki visoko elektromrežo za zaščito 34-glave črede drobnice na svojem pašniku ob robu vasi Bač, tako rekoč na pragu snežniških gozdov, uporablja zadnja štiri leta. Pred tem je uporabljal nizko mrežo, ki pa ni tako učinkovita. »Takrat mi je volk pokončal ovco, kozo in kozliča. Odkar imam visoke mreže, pa škode še nisem imel,« pravi.
Električni tok mora biti močan
Tudi na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS) poudarjajo, da pred napadi velikih zveri najučinkoviteje ščitijo visoke elektromreže. »Pri tem pa je ključen močan električni tok, saj medvede, volkove in šakale samo ta odvrne od napada na domače živali,« poudarja Rok Černe z ZGS, kjer prek različnih projektov, sofinanciranih iz različnih evropskih mehanizmov, razvijajo dobre prakse na terenu in jih nato prenašajo v sistemsko ureditev na državni ravni.
Rejcem in čebelarjem finančna pomoč
Ministrstvo za okolje in prostor tako rejcem in čebelarjem, ki so že utrpeli škodo, od leta 2015 sofinancira 80 odstotkov vrednosti nakupa zaščitne opreme. Do zdaj so z visokimi elektromrežami opremili približno 200 rejcev, približno30 pa jih je dobilo pastirske pse. Največ jih je s primorsko-notranjskega območja, kjer je tudi glavni življenjski prostor velikih zveri. »Napadi velikih zveri so sicer spet postali problematični na severu Primorske, kjer jih kar nekaj časa nismo zaznavali. Za tamkajšnje rejce je ustrezna zaščita tudi zaradi strmega terena še poseben izziv,« pojasnjuje Černe. Za katero vrsto zaščite se bo odločil, je sicer odvisno od posameznega rejca, je pa gotovo najboljša kombinacija zaščitne ograje in pastirskega psa, poudarja.
Psi kot obramba pred volkovi
Kombinacija fiksne elektromreže in pastirskih psov se je za najčinkovitejšo izkazala tudi na kmetiji Sedmak na Jurščah; tam na okoli 200-glavo čredo drobnice vedno pazijo najmanj trije pastirski psi, tornjaki in srednjeazijski ovčarji. V obdobju, ko so volkovi bolj napadalni, je v pašniku tudi pet psov. »Za zdaj se dokaj uspešno borimo, vendar nobena zaščita ni stoodstotna. Na pašniku moraš biti prisoten vsak dan, je pa res, da vsaj mirno spimo,« pravi Aleš Sedmak, ki se ukvarja tudi z vzrejo pastirskih psov. Černe sicer poudarja, da je poleg ustrezne zaščite treba populacijo zveri nujno uravnavati z odstrelom. »Samo oba ukrepa skupaj lahko dolgoročno omogočita uspešno sobivanje človeka z velikimi zvermi.« Populaciji rjavega medveda in volka, ki sicer spadata med zavarovane živalske vrste, sta se pri nas zadnja leta povečali. Do konca septembra so v skladu z veljavnim odlokom odstrelili 190 medvedov, zaradi napadov na domače živali pa so predlagali še odstrel 12 volkov. Odločba za odstrel volka je bila izdana samo v enem primeru, a je še niso udejanjili.
