Na letošnjih lokalnih volitvah zmaga “neodvisnih” in boljša zastopanost žensk

Lokalne volitve 2022 so ustoličile še več nestrankarskih ali vsaj navidezno nestrankarskih županov. Videz lahko vara, o distanciranju kandidatov od uveljavljenih političnih strank, opozarjajo poznavalci. Na tokratnih volitvah je bilo izvoljenih največ županj doslej - 29. Ženske so se sicer za župansko funkcijo potegovale v 84 od 212 občin.

Volilna udeležba je bila v drugem krogu županskih volitev 
42-odstotna.  Foto: STA
Volilna udeležba je bila v drugem krogu županskih volitev 42-odstotna.  Foto: STA

SLOVENIJA > Na letošnjih lokalnih volitvah je slovenska družba naredila opazen korak naprej pri vključenosti žensk v politiko. Izvoljenih je bilo 29 županj. Število 20 je bilo prvič preseženo pred štirimi leti, ko jih je bilo izvoljenih 22. V občinskih svetih bo sedelo tudi 58 občinskih svetnic več kot pred štirimi leti.

Kako so se odrezale politične stranke

Dan po drugem krogu volitev je čas tudi za pregled, kako so se odrezale uveljavljene politične stranke. Največja vladna stranka Gibanje Svoboda je v volilno tekmo poslala 51 kandidatov, za župane pa so bili izvoljeni trije. Za SD je bilo uspešnih 14 od 54 županskih kandidatov, Levici pa ni uspelo za župana ustoličiti nobenega od svojih 13 kandidatov.

138

izvoljenih županov je na lokalnih volitvah 2022 kandidiralo s podpisi volilcev

SDS je je imela kandidate v 62 občinah, od teh jih je bilo 12 izvoljenih za župane. NSi je dobila enajst županov, imela pa 34 kandidatov. Najuspešnejša pri izbiri kandidatov za vodenje občin ostaja zunajparlamentarna SLS, ki je imela 34 kandidatov in pridobila 15 županov.

Po številu občinskih svetnikov ima najboljši volilni izkupiček SDS (493 svetnikov po vsej državi), sledi Gibanje Svoboda s 404 svetniki, SD z 268 svetniki, NSi z 193 svetniki, SLS z 168 svetniki, medtem ko jih ima Levica 22.

Strank in list, ki so po državi dobile vsaj kakšnega svetnika, je še 35, največ, kar 980 pa je svetnikov, ki so kandidirali kot nestrankarski kandidati s podpisi volilcev. Izvoljenih županov, ki so kandidirali kot nestrankarski kandidati s podpisi volilcev, je tokrat 138 ali več kot dve tretjini vseh županov.

Neodvisni so hitro pokazali svoje barve

Vnaprej je bilo pričakovati, da bodo na volitvah slavili nestrankarski kandidati, pretekle lokalne volitve pa so nas tudi že naučile, da je “nestrankarskost” ali “neodvisnost” lahko le kamuflaža za kandidate, ki so še kako strankarsko opredeljeni. Na tokratnih volitvah se je pokazalo še nekaj novega, v svojih analizah ugotavlja politologinja, ki se poglobljeno ukvarja z lokalno samoupravo, dr. Simona Kukovič.

“Tukaj moram na glas povedati, da smo na letošnjih lokalnih volitvah opazili trend, da se je kar nekaj kandidatov, ki so se formalno prikazovali kot nestrankarski, potem izkazalo drugače, zdaj jim stranke na veliko čestitajo. Vsaj pri nekaterih je šlo za povsem volilno strategijo, da so se prikazovali kot nestrankarski,” je Simona Kukovič izpostavila za portal MMC. Ti kandidati se niso niti trudili, da bi ohranili videz neodvisnosti in takoj po volitvah ali še pred drugim krogom pokazali svoje prave barve.

Izrazit primer tega najdemo v Mestni občini Celje. Matija Kovač, ki je premagal dosedanjega župana Bojana Šrota, je bil v preteklosti občinski svetnik Levice. Na volitve se je podal s podporo skupine volilcev, takoj po razglasitvi izidov volitev pa je prejel čestitke Levice in se tudi sam zahvalil tej stranki.

Med večja presenečenja na nacionalni ravni sodi tudi Mestna občina Nova Gorica, kjer pa se je zgodil prav nasproten proces. Nestrankarskega kandidata in dosedanjega župana Klemna Miklaviča je premagal kandidat Gibanja Svoboda Samo Turel. V očeh politologinje pa novogoriški primer odpira tudi pomembno vprašanje enakopravnega odnosa vlade do vseh občin. Turel je v kampanji poudarjal naklonjenost vlade Novi Gorici, Gibanje Svoboda pa je pred volitvami objavilo tvit, v katerem je med drugim pisalo “ZA občine, ki jih bo podpirala vlada ...”

Kukovičeva upa, da gre le za nerodno izražanje. “Vsaj želim si, da bi bilo tako. Ker pač enostavno ne more favorizirati samo določenih občin, samo tistih, v katerih so zmagali bodisi kandidati določene koalicijske stranke bodisi tisti kandidati, ki so jih zdaj, v drugem krogu, nekako neformalno, na tiho, če že ne javno, podprli.”


Najbolj brano