Četrtek, 18. 8. 2022, 22.12
1 leto, 8 mesecev
Kaj zdaj počne Putinova lepa vohunka, ki je zapeljevala Američane?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,12
40
Ana Kuščenko oziroma Anna Chapman je bila uspešna ruska vohunka v Veliki Britaniji in ZDA, ki pa je imela smolo, saj jo je verjetno izdal visok uslužbenec SVR, ki je sodeloval s Cio in je leta 2010 prebegnil v ZDA.
Rusija ima na Zahodu veliko svojih agentov, ki skušajo prodreti v različne strukture moči in odločanje ter izvedeti čim več zaupnih informacij. Moskva v vohljanju za informacijami uporablja tudi t. i. nezakonite agente, vohune, ki več let gradijo svojo lažno identiteto, s katero skušajo preslepiti zahodne protiobveščevalce.
Bilo je kot v kakšnem hollywoodskem vohunskem filmu. Slovanska lepotica je na zabavi ogrela srce lahkovernemu zahodnjaku, se kmalu poročila z njim in odpotovala na Zahod, kjer je iz ljubezni do svoje ruske domovine vohljala za zaupnimi podatki.
Lepa vohunka Ana
To je bila zgodba Rusinje Ane Kuščenko, ki se je rodila v času Sovjetske zveze leta 1982 – po nekaterih podatkih v Harkovu v Ukrajini, po drugih pa v Volgogradu v Rusiji. Glede na to, da je bil njen oče pripadnik na Zahodu zloglasne sovjetske tajne službe KGB, ne preseneča, da je tudi ona že v mladih letih zajadrala v svet vohunstva.
Leta 2002 se je v Moskvi poročila z Britancem Alexom Chapmanom, ki ga je spoznala nekaj mesecev prej na neki zabavi v Londonu. Ana Kuščenko, zdaj Anna Chapman, je pozneje dobila britansko državljanstvo in se preselila v London. Z britanskim možem sta se ločila leta 2006.
Nepremičnine in vohunjenje
Leta 2009 je za Rusijo začela vohuniti v ZDA. Živela je v New Yorku, kjer se je ukvarjala z nepremičninami. Po začetnih težavah je posel stekel, tako da je lahko zaposlila kar 50 ljudi. Njen novi intimni partner je postal izraelsko-maroški lastnik neke newyorške restavracije.
Ana Kuščenko se je leta 2002 poročila z Britancem Alexom Chapmanom in postala Anna Chapman. Od moža Alexa, ki menda ni vedel za njeno vohunjenje, se je ločila leta 2006. Chapman je zaradi prevelikega odmerka mamil umrl leta 2015. Na fotografiji vidimo naslovnico britanskega časnika Daily Telegraph iz leta 2010, na kateri je poročna fotografija Alexa in Anne Chapman. V časniku je objavljen intervju s Chapmanom.
Toda že leta 2010 so Chapmanovo Američani aretirali (menda zaradi informacij visokega uslužbenca SVR Aleksandra Potejeva, ki je začel delati za Cio). Poleg Chapmanove so Američani prijeli še več ruskih vohunov. Skupaj s Chapmanovo so jih še isto leto zamenjali za ameriške vohune, ki so jih v Rusiji pri vohunjenju zasačili ruski protiobveščevalci.
Vrnitev v Rusijo
Chapmanova je v Rusiji postala televizijska voditeljica, novinarka in fotomodel. Leta 2013 je vzbudila precej mednarodne pozornosti, ko je na svojem računu na družbenem omrežju Twitter žvižgaču in v Rusijo prebeglemu nekdanjemu uslužbencu ameriške obveščevalne službe NSA Edwardu Snowdenu predlagala, naj se poroči z njim. Dve leti pozneje je zaradi prevelikega odmerka mamil umrl njen nekdanji mož Alex Chapman.
Zaradi razkritja njenega vohunjenja seveda Chapmanova ne more več opravljati dela vohunke oziroma tajne agentke. A kandidatov za njeno delo nikoli ne zmanjka. Kot piše BBC, poznajo ruske obveščevalne službe dve vrsti vohunov oziroma obveščevalnih agentov.
"Zakoniti" ruski vohuni
Prvi so t. i. zakoniti oziroma legalni agenti. To so ruski vohuni, ki predvsem na ruskih veleposlaništvih v tujini uradno delajo kot diplomati. Pod krinko diplomatov skušajo v prvi vrsti pridobivati za obveščevalno delo za Rusijo domačine v teh državah.
Anna Chapman je vohunila za rusko obveščevalno službo SVR, ki zbira obveščevalne podatke v tujih državah. SVR je decembra 2020 praznovala stoletnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je sodelavce službe pred sedežem SVR v Moskvi nagovoril ruski predsednik Vladimir Putin.
Te ruske "diplomate" zahodne države pogosto izženejo v Rusijo. Val teh izgonov se je na primer zgodil po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino.
"Nezakoniti" ruski vohuni
Drugi pa so t. i. nezakoniti oziroma ilegalni agenti. To so ruski vohuni, ki živijo v tujini, skriti pod lažnimi identitetami. Tako se pretvarjajo, da so Američani, Kanadčani, Britanci ... S temi lažnimi identitetami jim lahko uspe priti tja, kamor jim ne bi uspelo priti, če bi ljudje mislili, da so Rusi, in bi jih zato bolj sumničavo obravnavali.
Za gradnjo teh prepričljivih lažnih identitet praviloma potrebujejo od pet do deset let, zaradi česar število teh "nezakonitih" ruskih agentov menda ni veliko. Ruska vojaška obveščevalna služba GRU naj bi jih po pisanju BBC imela manj kot 30.
Brazilski Rus v Haagu
Od letos ima enega manj, saj so nizozemski obveščevalci pred meseci aretirali Brazilca z imenom Viktor Muller Ferreira. A v resnici se je za tem imenom skrival Rus Sergej Čerkasov. Čerkasov je kot brazilski državljan Ferreira celo študiral v Dublinu in Washingtonu.
Če bi ruski vojaški obveščevalni službi GRU uspelo vriniti svojega vohuna na Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, bi ta lahko med drugim imel dostop do informacij o kazenskih postopkih proti ruskim častnikom in vojakom, ki so osumljeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Ukrajini.
V ameriško prestolnico je prišel leta 2018, na Univerzi Johnsa Hopkinsa pa je diplomiral leta 2020. Istega leta naj bi tudi poslal prošnjo za opravljanje brezplačnega pripravništva na Mednarodnem kazenskem sodišču v Haagu. Zaradi pandemije njegove prošnje niso obravnavali takoj, ampak šele lani.
Informacije o postopkih proti ruskim častnikom
Kako so nizozemski protiobveščevalci odkrili Ferreirovo pravo identiteto, ni znano. Bi pa seveda Ferreira oziroma Čerkasov lahko v Haagu prišel do veliko informacij, ki so zanimive za Rusijo, še zlasti po izbruhu vojne v Ukrajini.
Mednarodno kazensko sodišče je namreč marca letos odprlo postopek zaradi ruskih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Ukrajini. Čerkasov bi imel tako možnost pridobiti informacije o postopkih proti posameznim ruskim častnikom in vojakom ter jih sporočati v Moskvo.
40