Marija Mercina o Cirilu Kosmaču in njegovem poklonu bazoviškim junakom

Bidovec je mirno sedel in gledal v strop. V okovanih rokah je držal cigareto, jo nosil k ustom in kadil. “Da,” je dejal, “saj je pravzaprav boljše, da nas ustrelijo. To bo svetu jasen dokaz, da na tem kosu zemlje živi ljudstvo, ki resnično trpi.” Tako je leta 1934 v zagrebškem časopisu primorskih emigrantov Istra pisal Ciril Kosmač, ki so mu sodili na prvem tržaškem procesu, a so ga oprostili zaradi mladoletnosti oziroma pomanjkanja dokazov. Prispevek je objavljen v obsežni zbirki Kosmačevih novel Lovim pomladni veter, leta 2020 izdani pri Beletrini.

“Vsakemu od štirih junakov je Ciril Kosmač posvetil nekaj vrstic,” je na četrtkovem predavanju v Narodnem domu v Trstu, na oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice, dejala slovenistka, literarna zgodovinarka in upokojena gimnazijska profesorica slovenščine Marija Mercina. Njeno predavanje Bazovica, mejnik v Kosmačevem življenju in ustvarjanju sta ob 92. obletnici smrti bazoviških junakov priredila Krožek Krut in Zveza vojnih invalidov. Predavateljica je srečanje posvetila vsem borcem proti fašizmu, tudi svojemu očetu, ki so ga fašisti vtaknili v zapor, ko je ob obletnici smrti Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša obesil slovensko trobojnico.

S policijo za petami

“Kosmač je januarja 1931 z domačega Slapa ob Idrijci zbežal v Jugoslavijo. V Ljubljani so ga dvakrat aretirali, ker ni imel dokumentov,” je pojasnila literarna zgodovinarka in dodala, da avtorjeva pisma iz mladih let družini na Tolminsko odražajo njegovo željo po prostosti in brezskrbnem uživanju življenja.

V nedeljo poklon v Bazovici

Bazoviškim junakom, ustreljenim 6. septembra 1930, se bodo v nedeljo ob 15. uri na Bazovski gmajni poklonili z osrednjo slovesnostjo. Za mikrofonom se bodo zvrstili minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, predsednik tržaškega pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Fabio Vallon in kulturni in družbeni delavec iz Benečije Giorgio Banchig. Na slovesnosti, ki jo režira Marija Brecelj, bo polaganju vencev k spomeniku sledil kulturni program.

Kosmača so vse do leta 1942 v Parizu, kjer je študiral, zasledovale italijanska, jugoslovanska in celo francoska policija. Prestolnica Francije je bila takrat središče italijanskega protifašističnega delovanja v izgnanstvu. Tam je Kosmač prijateljeval tudi s pisateljem Lovrom Kuharjem - Prežihovim Vorancem.

Pred tem je v Jugoslaviji vsaj petnajstkrat zamenjal naslov, med drugim je živel v Škofji Loki, Kranjski Gori, Ljubljani in Celju. “V Ljubljani je spoznal slovensko elito, ki ga je finančno podprla. Prijateljeval je z literarnim kritikom Josipom Vidmarjem in pisateljem Bogomirjem Magajno,” je povedala Mercinova in izpostavila Kosmačevo prevajanje dramskih del iz francoščine za ljubljansko gledališče ter prevode iz italijanščine, ki jih je objavljal v reviji Modra ptica.

Pisatelj je dobil štipendijo in leta 1938 odšel študirat v Pariz, kjer je ostal do prihoda nacistov leta 1940, umaknil se je v Marseille in kasneje v London, kjer je kot uradnik delal za jugoslovansko vlado v izgnanstvu. Leta 1944 pa se je napotil v Kairo, od koder je dosegel italijanski Bari, tam pa se je pridružil jugoslovanskim partizanskim enotam in odletel na osvobojeno ozemlje v Beli krajini. Delal je v redakciji glasila Osvobodilne fronte Slovenski poročevalec.

Kot je dejala predavateljica, je Ciril Kosmač veliko pisal tako o obdobju fašizma kot o vojni vihri. “Kosmač nikoli ni bil zadovoljen s svojim delom. Prav tako v pisanju ni bil objektiven in je jasno izražal svoje doživljanje dogodkov,” je dejala in dodala, da so Kosmačeva dela od nekdaj zelo priljubljena. V Sovjetski zvezi so roman Balada o trobenti in oblaku izdali v nakladi milijon in pol izvodov, veliko njegovih del je doživelo tudi dramsko uprizoritev.

Njegov je tudi scenarij Na svoji zemlji

Kosmač je med drugim avtor scenarija za prvi slovenski celovečerni film Na svoji zemlji. Zakaj pa je Kosmač tako dober in še danes priljubljen? “Literarni zgodovinar Boris Paternu je uspeh Kosmačevega pisanja videl v pisateljevem poznavanju avantgardnega gibanja, s katerim se je seznanil kot srednješolec,” je sklenila avtorica.

Cirila Kosmača, uglajenega in elegantnega gospoda, se je spominjal tudi predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, ki ga je v sedemdesetih letih srečal v Slovenskem stalnem gledališču.  

Martin Poljšak, Primorski dnevnik

---