Zakonodajo o infrastrukturi je podprl del republikancev, proti pa je glasovalo šest demokratov. Foto: Reuters
Zakonodajo o infrastrukturi je podprl del republikancev, proti pa je glasovalo šest demokratov. Foto: Reuters

Zakonodajo mora podpisati še predsednik Joe Biden, za katerega je njeno sprejetje pomemben dosežek, saj se spopada z nizko javnomnenjsko podporo in izgubo guvernerskega položaja v Virginii na nedavnih volitvah.

Demokrati so se vse od avgusta prepirali glede zakonodaje o infrastrukturi na eni in posebnega zakona o socialni in podnebni porabi na drugi strani.

"Nocoj smo kot država naredili veličasten korak naprej," je dejal Biden. Dodal je, da je sprejetje zakona trenutek, ko je "Amerika zmagala v gospodarskem tekmovanju v 21. stoletju", poroča BBC.

Zakonodaja predvideva 550 milijard dolarjev v naslednjih osmih letih za obnovo cestne infrastrukture in javnega prevoza, del sredstev pa je namenjen tudi za vlaganje v oskrbo s čisto pitno vodo, hitri internet in mrežo točk za polnjenje električnih avtomobilov po državi.

To je za največje zvezno vlaganje v infrastrukturo v ZDA v več desetletjih.

Petkova potrditev predloga pa je prepozna, da bi še dodatno dvignila newyorške borzne indekse, vendar analitiki ne dvomijo, da se bo rast nadaljevala v prihodnjem tednu. Dodatna poraba bo namreč ustvarila več tisoč novih delovnih mest.

Podpora dela republikancev, del demokratov proti

Zakonodajo je v senatu pred tremi meseci podprlo tudi 19 republikancev, v petek pa je v predstavniškem domu "za" glasovalo 13 republikancev. Več bolj levo usmerjenih demokratov pa se je nad končno različico zakonodaje pritoževalo, češ da so iz nje izbrisali nekatere ključne politike, da bi pridobili podporo dela republikancev.

Proti je tako glasovalo šest bolj levo usmerjenih demokratov, vključno z Alexandrio Ocasio-Cortez, kongresnico iz New Yorka, in Ilhan Omar, kongresnico iz Minnesote.

Bolj levo usmerjeni demokrati so namreč hoteli zagotovila, da bosta konservativna demokratska senatorja Joe Manchin in Kyrsten Sinema podprla predlog zakona o socialni porabi, zdravstvu in šolstvu ter boju proti podnebnim spremembam.

Po pogajanjih so slednjega oklestili s prvotnih 3500 milijard dolarjev v desetih letih na najprej 1750 milijard in nato malce dodali, tako da znaša 1850 milijard. Dogovor je, da predstavniški dom zakon potrdi v drugi polovici meseca, potem ko oziroma če analiza kongresnega proračunskega urada (CBO) dokaže, da bo dodatna poraba dejansko pokrita z novimi davki in drugimi prilivi.

Nato bo na vrsti še senat, ki je razdeljen na 50 proti 50 med demokrate in republikance z odločilnim glasom podpredsednice ZDA Kamale Harris. Medtem ko je infrastrukturni zakon dobil podporo nekaterih republikancev, demokrati pri zakonu o socialni in podnebni porabi na to ne morejo računati. Republikanci so enotno proti dodatni porabi in v senatu demokrati zato ne smejo izgubiti niti enega glasu.

Ta zakon bi Američanom med drugim pomagal pri plačevanju zdravstvenih računov in varstvu otrok ter starejših, prav tako pa bo pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v ozračje s porabo za alternativne, zelene vire energije. Dodatno porabo naj bi pokrili z višjimi davki za bogate Američane in na dobičke podjetij.