Izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba ob 1. obletnici obrambe Rusije pred agresijo zveze NATO - s komentarjem

Predsednik slovenske vlade Robert Golob je ob prvi obletnici začetka »posebne vojaške operacije v Ukrajini« s katero je Rusija po nezakonitem prevratu v Kijevu leta 2014 in osmih letih napadov Ukrajine na rusko govoreče prebivalce le-tem končno priskočila na pomoč, na njihovo prošnjo, po mednarodnem priznanju njihovih držav (po vzoru na zahodni presedan Kosova) in v skladu z 51. členom Ustanovne listine OZN - objavil posebno izjavo.

Objavljamo jo v celoti, a z uredniškim komentarjem in grafično opremo, zaradi bolj celovitega razumevanja izjave predsednika slovenske vlade v tem usodnem zgodovinskem trenutku.

Golob: »Prva obletnica ruske agresije na Ukrajino mineva v žalostnem spoznanju, da še vedno obstajajo države in politike, ki verjamejo, da lahko z vojno urejajo odnose s sosedi ter z grožnjami z nasiljem vplivajo na prihodnost sveta.«

Predsednik slovenske vlade ob tem verjetno misli na slovensko tesno zaveznico ZDA, ki so bile v svoji 240-letni zgodovini le 16 let v miru, povzročile 80 odstotkov vojn po svetu, organizirale 50 pučev, se vpletle v 30 volitev in ubile 50 tujih voditeljev ter svoj uspeh okronale z razstrelitvijo plinovoda Severni tok zaveznic v Evropi.

How the Ukrainian mafia met the US President pic.twitter.com/SboVXDSbs8

— The Real Ukraine (@RealUkraineNow) February 21, 2023

Vrhunec je ameriška organizacija posredniške vojne v Evropi, ob pomoči korumpiranega nacifašističnega režima ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega, prevaranta ukrajinskih volivcev.

In marionete ZDA.

pic.twitter.com/GzZg8PqZEN

— Andrew Quin (@AndrewMWQuin) February 18, 2023

Vse to pa zato, da bi Američani za zmeraj sprli članice Evropske unije z Rusijo, saj bodo zaradi tega konflikta ZDA gospodarsko profitirale.

In ostale edina hegemonistična sila na svetu.

Golob: »Vse vojne so si enake v tem, da imajo vedno agresorja in nekoga, ki je žrtev.«

Since World War II, US imperialism has endlessly brought violence and destabilisation to all corners of the globe.

Here are just some US interventions, but the list goes on… pic.twitter.com/8WLZbKk79V

— redfish (@redfishstream) January 3, 2020

Predsednik vlade s tem, da so si »vse vojne enake v tem, da imajo vedno agresorja in nekoga, ki je žrtev,« verjetno poudarja, da se je Rusija le odzvala na agresivno širjenje zveze NATO proti ruskim mejam, kršitev zavezujočih obljub o neširjenju, ogrožanje Rusije z ozemlja Ukrajine, spremenjene v marionetni režim ZDA in članico sovražnega bloka.

Ruski napad je zato po več desetletjih ameriških napadov na suverene države v resnici obramba, v žrtev maskirana Ukrajina pa je v resnici - ameriška agresorka.

Golob: »Civilizacijski dosežek človeštva je, da sta pomoč in podpora žrtvam pri samoobrambi ne samo dovoljeni, ampak tudi moralna obveza vseh, ki zavračajo nasilje in v mednarodnih odnosih zagovarjajo mirne rešitve.«

Predsednik vlade v resnici prezre, da bi Slovenija morala pomagati Rusiji, žrtvi ameriške agresije.

Ne pa Ukrajini, izvajalcu ameriške agresije.

Golob: »Moje misli so danes še toliko bolj s prebivalci in prebivalkami Ukrajine, svojci in prijatelji žrtev, ranjenimi, ukrajinskimi vojaki, ki branijo svoje domove, z otroki, ženami in vsemi, željnimi miru in svobode.«

Predsednik vlade se žal ni oglašal, ko so bili pripadniki ruske manjšine v Ukrajini od leta 2014 naprej žrtve zločinov kijevskega režima, ki je napadal lastne, ukrajinske, sicer rusko govoreče prebivalce, zato ta del izjave zveni nekoloko narejeno.

Mar Robert Golob več kot osem let ni zaznal več kot 14.000 smrti civilistov v Donbasu? Med njimi več kot 4000 otrok. Očitno niso pripadali pravemu ljudstvu, da bi bilo njihovo trpljenje zaznano tudi v Ljubljani.

Golob: »Vojni zločini, prisvajanje tujega ozemlja, izčrpavanje nedolžnega civilnega prebivalstva, sistematično uničevanje civilnih objektov, infrastrukture - vse to so grozote, za katere smo mislili, da so na evropskih tleh del mračne zgodovine in niso več mogoče.«

Predsednik vlade s tem žal ne misli na napad zveze NATO na Zvezno republiko Jugoslavijo leta 1999.

Ta agresija, ki jo je Slovenija pomagala izvajati z odpiranjem svojega zračnega prostora za napadalna letala Severnoatlantske alijanse (katere Slovenija tedaj niti ni bila članica!) je bila povsem neizzvana, zavezništvo pa je z neselektivnim ubijanjem civilistov, rušenjem bolnic, vodnih stolpov, električne mreže (bombardirane z novimi, grafitnimi bombami), mostov, tovarn, vlakovnih kompozicij in kolon beguncev ter kritične infrastrukture z velikih višin prisililo napadeno državo na umik varnostnih sil z dela svojega ozemlja, da bi nato na tem ozemlju, ki ga je NATO okupiral s svojimi vojaki - omogočili razglasitev nove države.

They[ "The West civilised society"] used depleted Uranium,people are still dying from cancer in Kosovo especially from Leukemia...

They bombed the Chinese Embassy among many other things...

And bridges,many of them... pic.twitter.com/C7ofwL9eTO

— AZ  (@AZgeopolitics) February 22, 2023

Zahod je tako enostransko spremenil meje države Srbije.

Slovenija je to nasilje in kršitev mednarodnega prava še dodatno potrdila s priznanjem nove države.

Sedanji predsednik vlade pa očitno še ni zmožen izraziti globokega obžalovanja tudi zaradi te brutalne kršitve mednarodnega prava.

Golob: »Odgovornost Rusije kot ene od ustanovnih članic Združenih narodov in garantov miru po 2. svetovni vojni je zato še toliko večja in njena ravnanja v Ukrajini v zadnjem letu dni še toliko bolj obsojanja vredna.«

Predsednik vlade bi moral zaznati posebno odgovornost, ki jo ima Rusija pri izkoreninjanju nacifašizma v Evropi, saj je za ta cilj že dala 27 milijonov žrtev v drugi svetovni vojni.

Predsednik slovenske vlade žal ne razume razloge počasnega napredovanja ruskih sil v Ukrajini, kar je rezultat preveč obzirnega ravnanja ruske vojske zaradi varovanja civilistov.

Golob: »Pri svoji podpori Ukrajini kot žrtvi agresije izhajamo iz določb ustanovne listine OZN, ki ne samo poziva k pomoči, ampak zapoveduje pomoč držav članic žrtvi agresivne vojne.«

Predsedniku se je zapisal lapsus, v resnici bi moral pozvati k mednarodni pomoči Rusiji kot žrtvi ameriške natovsko-ukrajinske agresije na osamosvojene države nekdanje vzhodne Ukrajine.

Golob: »Slovenija se z zavezniki, s katerimi delimo skupno zavezanost demokraciji in človekovim pravicam, nedvoumno zavzema za mir in mirno rešitev nastalega konflikta.«

Predsednik slovenske vlade s tem v resnici opozarja na dejstvo, da je Slovenija ukrajinskemu režimu, ki je prepovedal javno uporabo ruskega jezika ter uvedel sodobno različico nacističnih rasnih zakonov zaradi obrambe ukrajinskih nadljudi poslal dva bataljona tankov, oklepnikov, ob tem pa še raznega drugega orožja, havbic in streliva, kar se je pač našlo od nekdanje JLA, saj ima novodobna Slovenska vojska v glavnem zaposlene le še voznike in kuharje.

Golob: »Poziv k takojšnji zaustavitvi te vojne lahko naslovimo le na Moskvo. Šele ko bo agresija ustavljena, lahko dobita priložnost diplomacija in z njo mir.«

Predsednik vlade s tem dokazuje, da se zaveda, da so skladišča orožja članic zveze NATO skoraj prazna in da bo zato vsa teža proizvodnje streliva, potrebnega za demilitarizacijo Ukrajine na plečih Moskve, ki pa ima na srečo dovolj velike kapacitete, da ta proces še letos privede do konca, saj bodo evropski in ameriški diplomati lahko opazovali podpis kapitulacije neonacističnega režima, ki so ga pomagali vzgojiti v Kjevu.

Golob: »Slovenija in zavezniki znotraj zveze Nato in Evropske unije smo si enotni v prizadevanjih za obrambo svobode in doseganju pravičnega in trajnega miru v Ukrajini.«

Predsednik slovenske vlade se v celoti spreneveda glede bistva nacifašističnega režima v Kijevu, ki je prepovedal svobodo govora, uporabo jezika manjšin in vse opozicijske stranke v državi.

Golob: »Dokler ima ukrajinsko ljudstvo potrebo po vojaški obrambi, je naša moralna dolžnost, da ga podpiramo. Nobene pravice nimamo, da bi jih silili v rešitve, s katerimi se sami ne strinjajo.«

Predsednik vlade bi moral predvsem opozoriti, da nihče nima pravice Ukrajincem na vzhodu Ukrajine, ki so trpeli pod škornjem nacifašističnega režima v Kijevu preprečiti uporabo pravice do samoodločbe, temeljne pravice (jus cogens), na katero se je sklicevala tudi Slovenija ob osamosvojitvi.

Moralna dolžnost Slovenije je, da podpira odcepitev prebivalcev vzhodnih entitet Ukrajine, ki so se znašli pod pritiskom resnične represije in odcepili po osemletnem bombardiranju lastnega ozemlja, saj se je tudi Slovenija nekoč enostransko odcepila od Jugoslavije. Zato nihče nima pravice - še najmanj pa predsednik slovenske vlade - siliti Rusov, da živijo v Ukrajini, kot ni imel nihče pravice prisiliti Slovencev na življenje v Jugoslaviji.

Golob konča svojo izjavo s: »Slava Ukrajini.«

Predsednik vlade bi se moral zavzeti za to, da bi Evropo končno zapustili ameriški okupatorji, ki v želji po nadoblasti sedaj napadajo že članice zveze NATO - Nemčijo in druge države EU, ki so gospodarsko napredovale tudi zaradi poceni ruskega plina...

Namesto tega pa Robert Golob svojo izjavo konča s »Slava Ukrajini!«, znanim geslom banderovcev, sodelavcev nacistov med drugo svetovno vojno, ki so pobili na stotisoče Poljakov, Rusov, Židov in ostalih manjšin, med drugim na Primorskem tudi (v uniformah SS-a) veliko Primorcev.

Najbrž bi bilo zaman pričakovati, da se bo predsednik vlade za nacifašističen pozdrav, ki ga je v veliko sramoto večine Slovencev in prebivalcev Slovenije nepremišljeno zapisal - opravičil slovenski in mednarodni javnosti.