Kurti (levo) in Vučić sta se najprej ločeno sešla z Borellom in Lajčakom, pozneje pa sedla še za skupno mizo. Foto: EPA
Kurti (levo) in Vučić sta se najprej ločeno sešla z Borellom in Lajčakom, pozneje pa sedla še za skupno mizo. Foto: EPA

Srbski predsednik in kosovski premier sta v Ohridu v okviru dialoga nadaljevala pogovore o izvajanju sporazuma o poti k normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom. Na srečanju v Bruslju konec februarja sta se oba voditelja strinjala z vsebino sporazuma.

Glavna tema sobotnega srečanja je bil pogovor o aneksu o uveljavitvi sporazuma, torej o tem, kako bodo uveljavili določbe iz sporazuma.

"Obe strani sta se v aneksu zavezali, da bosta izpolnili vse določbe iz sporazuma ter brez odlašanja in v dobri veri izpolnili vse svoje obveznosti," je po koncu pogajanj izjavil Borrell, ki je priznal, da si je želel več. Po njegovih besedah so upali na bistveno velikopoteznejši načrt, a da soglasja zanj ni bilo, je za Radio Slovenija poročal Boštjan Anžin.

Poudaril je, da je kosovska stran privolila v to, da v okviru dialoga takoj začnejo pogajanja o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, ki sicer neposredno ni omenjena. "Kosovo je privolilo v takojšen – in pri tem mislim takojšen – začetek pregovorov z EU-jem, s katerimi bi omogočili dialog o vzpostavitvi specifičnega aranžmaja in jamstev za zagotovitev ustrezne ravni samouprave za srbske skupnosti na Kosovu," je dejal Borrell. Govor je o zagotovitvi primerne ravni samouprave za Srbe v skladu z dosedanjimi sporazumi.

Kurti je v povezavi s tem dejal, da pogovori o vzpostavitvi skupnosti srbskih občin potekajo, a da bo trajalo še precej časa, preden bodo končani. Ponovil je znano stališče Prištine, da v skladu s kosovsko ustavo ni mogoče vzpostavljati občin na podlagi nacionalne ali etnične pripadnosti.

Borrell je še poudaril, da bo EU "od obeh strani trdno zahteval, da izpolnita svoje obveznosti" iz dogovora in da bodo v nasprotnem primeru sledile posledice. Kakšne te bodo, naj bi se morali v Uniji še dogovoriti.

Fajon pozdravila dogovor

Zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem pozdravila sobotni dogovor Vučića in Kurtija o izvajanju dogovora o normalizaciji odnosov med Srbijo in Kosovom.

Dogovor je pomemben mejnik v normalizaciji odnosov ter znamenje pripravljenosti obeh strani na sodelovanje. Slovenija bo podpirala hitro implementacijo dogovora, od katere je odvisen napredek Kosova in Srbije na poti v EU, je tvitnila.

Vučić: Dosegli smo nekakšen dogovor

Vučić je po srečanju dejal, da sta s Kurtijem dosegla "nekakšen dogovor" in se dogovorila o nekaterih točkah, ki bodo postale ključni del pogajalskega okvira ene in druge strani, a zatrdil, da nista ničesar podpisala.

Dodal je, da bodo načrt o uveljavitvi sporazuma dopolnjevali oziroma nadgrajevali. "Oba sva na različne načine dala vedeti, kaj so meje, ki jih ne bomo prestopili. Mislim, da smo naredili dober premik v konstruktivnem ozračju in da bomo začeli delati," je ocenil.

Po Vučićevih besedah je sicer ključno, da je kot prioriteta postavljeno oblikovanje skupnosti srbskih občin v skladu z že prej podpisanimi sporazumi. "Če Priština tega ne bo izpolnila, ne bo napredovala, in če Srbija ni pripravljena tega storiti, ne bo napredovala. To je novo in to bo postalo del pogajalskega okvira," je dejal Vučić in dodal, da bo EU presojal, kaj je kdo storil, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Vučić v Beogradu zatrdil, da ne bo pristal na priznanje Kosova

Vučić je danes v Beogradu znova dejal, da v zvezi s sporazumom o normalizaciji odnosov s Kosovom ne bo uveljavil ničesar, "kar bi pomenilo vstop Kosova v ZN oziroma bi predstavljalo de iure ali de facto priznanje Kosova".

Poudaril je, da niti v soboto niti na srečanju v Bruslju 27. februarja ni podpisal nobenega sporazuma s Kosovom. Kot je dejal, je Srbija mednarodno priznana država, ki "ne sklepa mednarodno pravnih sporazumov s Kosovom, ki mednarodno pravno ni priznano," poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Sicer pa je srbski predsednik zadovoljen z dogovorjenim v dialogu, predvsem glede izvajanja preteklih sporazumov, saj to pomeni, da mora Priština pristati na oblikovanje skupnosti srbskih občin na Kosovu, kar je doslej zavračala. Vučić sicer dvomi, da se bo to zgodilo hitro in brez težav.

Na novinarski konferenci v Beogradu dejal še, da bi, če načrta ne bi sprejeli, že danes čutili negativne posledice.

Srbski predsednik se sicer zaradi dogovarjanja s Kosovom sooča s pritiski doma. V petek se je na ulicah Beograda zbralo več tisoč ljudi, ki so izražali nasprotovanje sporazumu o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.

Kurti: Vučić se izogiba podpisu

Kurti pa je poudaril, da se Vučić izogiba podpisu sporazuma in zdaj aneksa. Naloga Evropske unije je, da vzpostavi mehanizem, da bo ta sporazum pravno in mednarodno zavezujoč, je dejal Kurti, ki je izrazil prepričanje, da je osnovni dogovor dejansko srbsko priznanje Kosova.

Obe strani bosta takoj sprejeli deklaracijo o pogrešanih osebah, napovedana je donatorska konferenca. Posredniki Unije in ZDA so optimistični, govorijo o odpiranju evropske poti, novega poglavja miru v regiji. Čeprav je zadnji dogovor podoben sporazumu o normalizaciji iz leta 2013, za katerega prav tako jamči Evropska unija, pa sta obe strani izvajali le tisto, kar jima je ustrezalo. Videli bomo, ali se bo izbrani pristop dveh Nemčij, ki se nista priznali, a druga druge tudi nista ovirali, obnesel na Balkanu, je še poročal Anžin.

Rezultat srečanja v Ohridu je pozdravil tudi posebni ameriški odposlanec za Zahodni Balkan Gabriel Escobar. Obema stranema je čestital in pohvalil trud EU-ja ter napovedal, da bodo ZDA pomagale pri implementaciji sporazuma.

Pogovori v okviru dialoga, ki poteka pod okriljem EU-ja, so trajali ves dan do poznih večernih ur. Josep Borrell in posebni odposlanec EU-ja za dialog med Beogradom in Prištino Miroslav Lajčak sta se najprej ločeno sešla z Vučićem in s Kurtijem, temu je sledil tristranski sestanek.

Vučić in Kurti dosegla dogovor o izvajanju sporazuma o normalizaciji