Britanka umrla po posegu 'brazilskega dviga zadnjice' v Turčiji

Melissa Kerr se je v Istanbul odpravila na operacijo, med katero pobirajo maščobo iz drugih delov telesa in jo vbrizgajo v zadnjico, vendar pa se iz zasebne bolnišnice Medicana Kadikoy ni nikoli vrnila. 31-letnica je namreč 19. novembra lani umrla med posegom. Dobro desetletje prej se je sicer odpravila na poseg povečanja prsi, operacija pa je potekala brez zapletov, poroča Sky News.

Na podlagi preiskave je bilo ugotovljeno, da ni bila ustrezno seznanjena s tveganji in umrljivostjo, ki so povezani z brazilskim dvigom zadnjice. 

Umrla je, potem ko je vbrizgana maščoba vstopila v veno in zablokirala njeno pljučno arterijo. Vzrok smrti je bil posledično pljučna trombembolija, je povedala višja mrliška oglednica Jacqueline Lake. Zdaj je odločena, da bo ministru za zdravje Stevu Barclayju poslala poročilo, saj pravi, da je v podobnih okoliščinah umrlo že več oseb.  

'Z boljšo informiranostjo bi lahko preprečili morebitne bodoče smrti'

"Skrbi me, da pacienti niso seznanjeni s tveganji in stopnjo umrljivosti, ki so povezani s takšno operacijo," je dejala in dodala, da lahko z boljšo informiranostjo preprečijo morebitne primere smrti v prihodnosti. 

Štiri leta pred Kerrovo je po operaciji brazilskega dviga zadnjice v Turčiji leta 2018, in sicer zaradi maščobnega strdka, umrla tudi mati treh otrok Leah Cambridge. 29-letnica se je za operacijo v zasebni kliniki odločila, ker se ji je zdelo, da je pridobila preveč maščobe okoli trebuha. Partner naj bi ji sicer večkrat povedal, da operacije ne potrebuje.  

Bi se za operacijo vseeno odločila, če bi bila seznanjena z vsemi tveganji?

Kerrova se je z zaposlenim v zasebni kliniki prek WhatsAppa dogovorila za ceno 3200 funtov (okoli 3700 evrov), ki naj bi jih prinesla v gotovini. Pred operacijo naj bi bila "nekoliko nervozna", zato je kar štirikrat prosila za ogled fotografij prejšnjih pacientov. Glede na preiskavo ni nobenih dokazov, da jih je kadar koli prejela.

Kerrova, sicer zaposlena v dobrodelni organizaciji Mind, se s kirurgom pred operacijo ni srečala, pred posegom pa je bilo njeno stanje "omejeno ocenjeno", je povedala Lakova.  

Dokaze v primeru si je ogledal tudi svetovalec za plastično kirurgijo Simon Withey, ki je kot izvedenec pripravil poročilo. Pojasnil je, da je stopnja smrtnosti, povezana z brazilskimi dvigi zadnjice, "verjetno višja od ena proti 4000", in dodal, da je "povsem možno", da se Kerrova za operacijo, če bi ji bila ta tveganja razložena, ne bi odločila. 

Mrliška oglednica je izpostavila še, da so britanski kirurgi dobili obvestilo o visoki stopnji smrtnosti, povezani z omenjenim posegom. "V Združenem kraljestvu je bil uveden tudi prostovoljni moratorij (prekinitev dejavnosti) na tovrstne postopke. V Turčiji pa se tega očitno ne držijo," je povedala. Dodala je, da nad bolnišnicami v Turčiji nima nikakršne pristojnosti in da se zaveda, da tudi vlada Združenega kraljestva nima nadzora nad tem, kaj se dogaja v drugih državah.

"Nevarnost, da bodo naši državljani zaradi takšnih postopkov še naprej potovali v tujino, ostaja, čeprav se državljani ne zavedajo tveganj, ki so povezana s posegom," je sklenila.