Janša je dejal, da se je v prvem valu epidemije pokazalo, da je bil odziv bolj uspešen v državah, kjer imajo "bolj fleksibilen sistem", kjer lahko predsednik ali vlada sama ukrepa, a dodal, da se to v prihodnosti ne bo spremenilo.
V pomoč bi bil tudi hitrejši digitalni razvoj, je spomnil Janša. "Pomagalo bi, če bi imeli v prvi fazi vse podatke na spletu, tako bi lahko bil naš odziv precej boljši. Tudi če bi lahko imeli vse podatke iz Evropske unije na enem mestu, bi lahko bil naš odziv hitrejši," je dejal. A je opozoril tudi na možnost kibernetskih napadov in povedal, da mora biti digitalni sistem dobro pripravljen.
"Ko govorimo o izzivih, je pomembno, kako si kot država pripravljen in kako prilagodljiv si," je povedal. Pojasnil je, da je Slovenijo tri leta pred pandemijo obiskala delegacija Svetovne zdravstvene organizacije in podala mnenje. "Mislili smo, da če bomo upoštevali in izpolnili vse njihove predloge, bomo na pandemijo dobro pripravljeni. A smo zamudili priložnost, nismo bili pripravljeni," je opozoril.
Janša je povedal, da na začetku pandemije tudi s strani Evropske unije ni bilo odziva. "EU je bila kot v srednjem veku. Zaprte meje, kolone tovornjakov, popoln kaos ...," je dejal. Ugotovili so, da morajo nadgraditi sistem koordinacije tudi na regijski ravni in širše, je povzel Janša.
V okviru debate so se dotaknili tudi podnebnih sprememb. Janša je poudaril, da je zaupanje v znanost nizko, kar je problem, še posebej, ko želijo podnebne spremembe nagovoriti. Te bi se po njegovem mnenju morale reševati na globalni ravni. "Odgovor so inovacije, kako zagotoviti čisto energijo" je še dejal Janša.
Konferenco je v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU pripravilo ministrstvo za javno upravo. V debati sta sodelovala so še generalni sekretar OECD Mathias Cormann in generalni direktor EIPA Marco Ongaro.