HZS je vodil v zahtevnih časih vključevanja v Mednarodno hokejsko zvezo (IIHF) po razpadu nekdanje države. Leto pozneje je Slovenija pod njegovim vodstvom gostila svetovno prvenstvo skupine C. Pred vodenjem zveze je bil aktiven na klubski ravni, ko je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja predsednik Olimpije, ki jo je vodil 11 let in z njo osvojil pet naslovov državnih prvakov in eno pokalno lovoriko. Olimpija je pod njegovo taktirko nastopala še v evropskih pokalnih tekmovanjih, alpski ligi in karavanškem pokalu.
Po zaključku dela na čelu HZS je kot predsednik Blejskega kluba pomagal pri preporodu hokeja na Bledu, najprej s prihodom ruskih igralcev in nato večino slovenskih reprezentantov. Po tem je svoje delo nadaljeval kot pobudnik, ustanovitelj in predsednik slovenskega "Hall of Fame" – Akademije zaslužnih in slavnih slovenskega hokeja, ki jo je vodil do aprila letos. Leta 2012 je za svoj prispevek k slovenskemu športu prejel Bloudkovo nagrado za življenjsko delo.
