Kakšno moč, vpliv in število članov ima Visokošolski sindikat (VS), da so njegove zahteve takoj sprejemljive za vodstvo univerze? Ali je izvirni greh treba poiskati v velikodušnem sporazumu, sklenjenim med sindikatom in vodstvom UL, ko je bil njen rektor še dr. Ivan Svetlik, nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve v Pahorjevi vladi (2008-2011)?
Zaradi nenadne poteze vodstva UL, ki je podprlo stavko VS, čeprav ni znano, da bi bila med člani tega sindikata narejena anketa, kot je bila sicer izvedena na ravni osnovnih in srednjih šol, je dr. Aleš Iglič s Fakultete za elektrotehniko (FE) UL naslovil na vodstvo UL in senatu FE pismo. V njem je opozoril, kako ima VS na FE le okoli pet članov, morda še manj, kar je seveda premalo, da bi imel v senatu fakultete zastopnika. To pomeni, da sindikat na FE ni niti približno reprezentativen. Ni mu znano, kako je s članstvom VS na drugih fakultetah, kjer je to očitno velika skrivnost, četudi, kot pripominja, v primeru sindikata vendar ne gre za kakšno prostozidarsko ložo.
Kot je bilo v preteklosti, ko so na FE izvedli stavko, če je bila s podpisi zbrana zadostna (večinska) podpora zaposlenih na FE, bi moralo po mnenju dr. Igliča veljati za celotno UL. Če temu ni tako, pač ne moremo govoriti o »najavljeni stavki« s strani Visokošolskega sindikata, razen, če bo na FE stavkalo le tistih pet članov VS. To bi pomenilo, tako dr. Iglič, da smo pozabili na osnovni nivo demokratičnosti in so sindikati prevzeli vlogo iz prejšnjega sistema, ko so bili tesno povezani z oblastjo in vodstvi podjetij: »Menim tudi, da stavka v še vedno trajajoči zdravstveni krizi, mogoče skorajšnji begunski, ni primerna in lahko počaka na kasnejši čas, na primer na junij.«
Diktat stavke na univerzi s peščico sindikalistov?
Običajno je, da sindikat o stavki najprej povpraša zaposlene, toda v primeru Univerze v Ljubljani velja drugačen vrstni red. Sindikalni poziv za stavko 9. marca je prejelo vodstvo univerze, ki je stavko podprlo, zaposlenim pa predlagalo, naj se ji pridružijo.