Konec je birokratskega jezika – novozelandske oblasti bodo morale z javnostjo komunicirati preprosteje in s tem jasneje. Foto: AP
Konec je birokratskega jezika – novozelandske oblasti bodo morale z javnostjo komunicirati preprosteje in s tem jasneje. Foto: AP

Novozelandska vlada pod vodstvom Jacinde Ardern navaja, da je cilj zakona ustvariti bolj vključujočo demokracijo, še zlasti za tiste, pri katerih angleščina ni materni jezik, ljudi s kognitivnimi omejitvami in nižje izobražene.

"Ljudje, ki živijo na Novi Zelandiji, imajo pravico razumeti, kaj vlada od njih zahteva, kakšne so njihove pravice in do česa so upravičeni od vlade," je dejala predlagateljica zakona, poslanka laburistov Rachel Boyack.

Večjo jasnost vladnega komuniciranja nameravajo doseči z zapovedano uporabo preprostega jezika v vseh dokumentih vladnih agencij.

Kaj sta preprosti jezik in lahko branje

Kaj sploh je preprosti jezik? Ustvarjalci RTV-jevega portala ENOSTAVNO so za MMC pojasnili, da imajo angleško govoreče dežele že skoraj stoletje staro tradicijo gibanj in prizadevanj za komunikacijo v preprostem jeziku. V Evropi pa je bolj uveljavljen koncept lahkega branja.

"V naš prostor bolj prihaja tradicija lahkega branja kot preprostega jezika. Lahko branje je vezano na določene skupine, ljudje z motnjami v duševnem razvoju, disleksijo, motnjami po možganski kapi, poškodbah glave – tiste, ki imajo nižjo stopnjo razumevanja standardnega jezika, nižjo stopnjo pismenosti, različne omejitve pri razumevanju in izražanju," pojasnjuje ustvarjalka portala ENOSTAVNO Veronika Rot.

Kaj je razlika med preprostim in lahkim jezikom? "Preprosti jezik ni kodificiran, nima jasnih zakonitosti. Besedilo se poenostavlja po občutku. Ima osnovne zakonitosti, ampak ne zelo jasnih. Lahki jezik, kot se razvija v Evropi, ima pa zelo jasna pravila," razlaga sodelavec Andrej Tomažin.

Zakonodaja brez jasne definicije

Nova novozelandska zakonodaja ne podaja natančne definicije preprostega jezika, razen da gre za "jezik, ki je primeren za predvideno občinstvo" ter "jasno, jedrnato in dobro organiziran".

Tradicionalen primer razlikovanja preprostega in kompleksnega jezika v angleško govorečem svetu sta stavka istega pomena: "V opitem stanju so ga prinesli v kraj njegovega bivanja" ter "domov so ga odnesli pijanega". Večini ljudi je lažje razumljiv drugi stavek.

Osnove preprostega jezika v angleščini vključujejo uporabo jedrnatih stavkov (največ 15 do 20 besed), uporabo aktiva namesto pasiva ter uporabo glagolov namesto zapletenih samostalnikov, še navaja portal The Conversation.

Sedež novozelandskega parlamenta v znamenitem
Sedež novozelandskega parlamenta v znamenitem "čebeljem panju" v Wellingtonu. Foto: AP

Novozelandski zakon utemeljen na podobnem zakonu v ZDA

Novozelandski zakon je utemeljen, kot je pojasnila predlagateljica Rachel Boyack, na zakonu ZDA o preprostem pisanju (angl. Plain Writing Act) iz leta 2010, ki od zvezne vlade zahteva, da javne dokumente pripravi na jasen, jedrnat in dobro organiziran način.

Zaradi priprav, ki jih morajo vladne agencije opraviti za pisanje vseh besedil v preprostem jeziku, bo zakon začel veljati šest mesecev po prejemu t. i. kraljevega soglasja, na katerega zakonodaja še čaka.

Zakon podpirajo tudi staroselski Maori

Zakonodajo o preprostem jeziku (angl. Simple Language Bill) je v novozelandskem parlamentu, v maorščini znanem kot Aotearoa, prejel podporo vladajočih laburistov, zelenih in strank staroselskih Maorov, poroča Guardian.

Na Novi Zelandiji prebiva dobrih pet milijonov ljudi. Večina je potomcev evropskih priseljencev, okoli 15 odstotkov prebivalstva (700.000 ljudi) pa so staroselski prebivalci Maori.

Uradni jeziki so angleščina, maorščina oz. te reo ter novozelandski znakovni jezik, zakonodaja pa zadeva le sporočila v angleščini, ki velja za glavni jezik komuniciranja, čeprav so nekateri uradni dokumenti dostopni tudi v maorščini. Velika večina Novozelandcev, tudi Maorov, sicer govori angleščino z novozelandskim naglasom, ki vključuje tudi številne maorske besede.

"Preprosti jezik razgali praznorečje"

Novozelandski parlament je po tretjem branju zakona in spremljajoči razgreti debati, v kateri so poslanci iz obeh taborov citirali Shakespearja, Chaucerja in Wordswortha, vendarle sprejel zakonodajo.

"Ne bojte se preprostega jezika, vsi vi, čudovito izobraženi ljudje /.../ Še vedno lahko govorite svoje velike, čudovite, ogromne besede, ki jih jaz nimam in se z njihovo uporabo ne strinjam, ker gre za dostopnost. Gre za jezik, ki ga lahko razumejo vsi in kdor koli," je dejal poslanec laburistov Glen Bennett.

MMC-jeva sogovornica Veronika Rot med prednostmi še opozarja, da "preprosti jezik razgali praznorečje", s katerimi sta pogosto prežeta politični žargon in jezik birokratov.

Jacinda Ardern, voditeljica laburistične stranke, je leta 2020 dobila nov mandat za vodenje novozelandske vlade in je med Novozelandci precej priljubljena. Foto: AP
Jacinda Ardern, voditeljica laburistične stranke, je leta 2020 dobila nov mandat za vodenje novozelandske vlade in je med Novozelandci precej priljubljena. Foto: AP

Nacionalna stranka bo zakon v primeru zmage razveljavila

Opozicijska Nacionalna stranka na drugi strani zakonu nasprotuje in napoveduje razveljavitev, če bo prihodnje leto izvoljena na volitvah. Poslanec Simeon Brown je dejal, da gre za "rešitev, ki išče problem" in bo ustvarila nove plasti birokracije v obliki uradnikov, ki bodo nadzirali uveljavljanje zakona.

"Policija za preprosti jezik! To bodo postali. Policisti za preprosti jezik, ki bodo imeli svoje beležnice in bele halje, tekali okoli, gledali čez ramena javnih uslužbencev in preverjali, ali pišejo z besedami, krajšimi od enega zloga," je dejal med parlamentarno razpravo.

Kdo je zavezan novozelandskemu zakonu?

Sprejetje zakonodaje sicer ne pomeni, da bodo morali novozelandski politiki spremeniti javno nastopanje in način govora. Zakon namreč zahteva uporabo preprostega jezika v vseh "dokumentih", s katerimi vlada komunicira s splošno javnostjo ter so objavljeni v tiskani obliki ali na spletu. Zakonu tako niti niso podvrženi vsi politiki, temveč novozelandska vlada, torej vsa ministrstva in vladne agencije.

Sami lahko po izkušnjah preteklih let dodamo, da bi bilo komuniciranje v preprostem jeziku ključno tudi pri podajanju navodil med epidemijo covida-19.

Kako bodo nadzorovali uporabo preprostega jezika?

Zakonodaja ne predvideva, da bodo pravilno uporabo preprostega jezika nadzirali "policisti za preprosti jezik", kot je predvideval poslanec Simeon Brown.

Vsaka novozelandska vladna agencija bo morala imenovati posebnega uradnika za preprosti jezik, ki bo zaposlene izobraževal glede zahtev zakona o preprostem jeziku ter vodil komuniciranje z javnostjo glede vladnega upoštevanja zakonodaje.

Navodila glede preprostega jezika bo vladnim agencijam podal posebni komisar za preprosti jezik. Vladne agencije bodo enkrat letno komisarju poročale o stanju, komisar pa bo izsledke glede upoštevanja zakona prenesel ministru za javno upravo.

"Policija za preprosti jezik! To bodo postali," pravi poslanec Simeon Brown. Nacionalna stranka nasprotuje zakonu o preprostem jeziku, ker naj bi ustvarjal nepotrebne stroške in uvajal "nove plasti birokracije". Foto: AP

Brez kazni za kršitelje

Zakonodaja za primere kršitev oz. neizpolnjevanja zahtev ne predvideva nobenih kazni. Pri tem se zdi pomembno poudariti, da tovrstne zakonodaje potrebujejo čas za uveljavitev.

V ZDA so, denimo, zakon o preprostem pisanju sprejeli leta 2010. Tri leta pozneje je zahteve izpolnjevala polovica vladnih agencije, leta 2020 pa vse pristojne agencije, navaja portal The Conversation.

Koristi preprostega jezika za vsakega človeka

Čeprav sta tako preprosti jezik v angleško govorečih deželah in lahko branje v evropskih državah prvotno namenjena ljudem s kognitivnimi ovirami, njuna uporaba v uradnih dokumentih olajša razumevanje vsem prebivalcem.

Tudi novozelandski predlagatelji zakona poudarjajo, da je preprosti jezik pomemben, denimo, pri izpolnjevanju davčne napovedi.

Družba mora biti urejena po meri povprečnega človeka. Tudi jezik mora biti učinkovit in prinašati pomen, ne pa da gre samo za nizanje lepo zvenečih besed, ki speljujejo stran od konkretnih besed in dejanj.

Veronika Rot, portal Enostavno

Lahko branj od začetka covida-19

Preprosti in lahki jezik sta še posebej koristna v situacijah, v katerih je jasnost komuniciranja ključnega pomena. Tako ni naključje, da je RTV portal Dostopno rubriko Lahko branje zagnal na dan, ko je bil v Sloveniji potrjen prvi primer novega koronavirusa marca 2020, čeprav so jo sprva nameravali zagnati pozneje.

Portal Dostopno sicer deluje od leta 2016, samostojni podportal ENOSTAVNO pa je začel delovati januarja 2021. Ustvarjalci poudarjajo, da so vsebine ob ljudeh z motnjami v duševnem razvoju, disleksijo in poškodbami glave uporabne tudi za tiste, ki se slovenščine šele učijo, kot so priseljenci.

Novinarski jezik kot kombinacija lahkega branja in preprostega jezika

Ustvarjalci sicer pri pisanju uporabljajo nekakšno kombinacijo preprostega jezika in lahkega branja. "Ne pišemo v lahkem branju, ampak eni stopnji više, nekje med lahkim branjem in preprostim jezikom. Ustvarili smo prvi novinarski jezik v lažje razumljivi slovenščini. Novinarski žanr ima namreč še določene specifike, verodostojnost informacije je ključnega pomena," pravi Veronika Rot.

"Če je novica o interpelaciji, moramo uporabiti izraz interpelacija, čeprav bi nekdo v lahkem jeziku rekel nekaj bolj preprostega. Moramo napisati besedo in jo razložiti," s primerom pojasni Andrej Tomažin.

V Evropi lahko branje najbolj razvito v Nemčiji in na severu

V Sloveniji sicer jezikoslovno raziskovanje lahkega branja še ni na zelo visoki ravni. Med evropskimi državami na tem področju prednjači Nemčija s svojim Leichte Sprache, pionirji uporabe lahkega branja v novinarstvu pa so nordijske države.

Sorodna novica Lahko branje kot način dostopa do informacij

"Skandinavci imajo zelo močno zavedanje, da mora biti družba prilagojena vsem, in to delovanje na vseh ravneh, od javne uprave naprej. Švedi in Norvežani imajo agencije, ki se ukvarjajo s prilagajanjem besedil v preprosti jezik ali lahko branje," poudarja Veronika Rot, ki za primer dobre prakse izpostavi tudi dansko javno raditelevizijo DK.

Humane družbe potrebujejo humano birokracijo

Kljub temu se v Sloveniji razmere v zadnjih letih po mnenju sogovornikov izboljšujejo. Pomembno delo opravlja zavod Risa, ki med drugim prevaja tudi leposlovje, med pionirji je tudi zveza Sožitje, ki je v preprosti jezik prevedla ustavo. Tudi v slovenski javni upravi se pojavljajo prve pobude za besedila v preprostem jeziku.

Lahko branje se uporablja v raznih priročnikih, pri podajanju informacij, zavod Risa pretvarja tudi leposlovje, Sožitje je pretvorilo v lahko branje ustavo. "Države in družbe, ki so bolj humano naravnane, si prizadevajo, da bi tudi birokracijo naredili bolj humano. Tako lahko ljudje resnično sodelujejo v družbi," zaključuje Veronika Rot.