Pravica do počitka

Za dodaten prosti dan v primeru blok praznika čez vikend

Mihael Korsika
13. 10. 2021, 05.54
Deli članek:

Poslanska skupina nepovezanih poslancev predlaga uvedbo novega dodatnega prostega delovnega dne v primeru, ko dva koledarsko zaporedna praznika prideta na soboto in nedeljo.

Profimedia
Slovenija ima 13 državnih praznikov, ki so dela prosti dnevi.

Osem mesecev pred prihodnjimi rednimi parlamentarnimi volitvami politične stranke volivce že nagovarjajo z všečnimi predlogi. V Poslanski skupini nepovezanih poslancev so tako v parlamentarno proceduro vložili predlog dopolnitev zakona o praznikih in dela prostih dnevih, ki bi zaposlenim pod določenim pogojem omogočil dodaten prost delovni dan.

V primeru, da bi dva zaporedna praznična dneva (1. in 2. januar, 1. in 2. maj ter 31. oktober in 1. november) prišla na soboto in nedeljo, štirje nepovezani poslanci predlagajo, da bi bil po novem ponedeljek dela prost dan.

STA
Prvopodpisana pod predlog nepovezanih poslancev je vodja poslanske skupine Janja Sluga.

Pred volitvami za pravico do počitka

»Eden od ciljev predloga zakona je, da se v prvi vrsti spoštuje ter delavkam in delavcem zagotovi njihova osnovna pravica do počitka in prostega časa,« je zapisano v predlogu dopolnitev zakona. Medtem ko se politiki v času pred volitvami zavzemajo za zagotovitev osnovne pravice do počitka, pa so potrebovali celih 17 let, da so lani izpolnili referendumsko odločitev volivcev o nedeljskem zaprtju trgovin.

V Sloveniji imamo trenutno 13 prazničnih dela prostih dni, medtem ko povprečje v Evropski uniji znaša 12,15. Razlike znotraj EU so precejšnje. Medtem ko imajo najmanj dela prostih prazničnih dni v Španiji (osem), jih imajo največ na Slovaškem, kjer je 15 dela prostih prazničnih dni.

Predlagatelji sicer priznavajo, da gospodarstvo ni naklonjeno zmanjšanju števila delovnih dni, saj vsak delovni dan po izračunih statističnega urada za 35 milijonov poveča bruto družbeni proizvod. Ob tem so poudarili, da bi država z dodatnim prostim dnevom celo privarčevala. Prihranek zaradi neizplačila dodatka za prehrano bi namreč za vse zaposlene v javnem sektorju znašal več kot 600.000 evrov.

Če bo državni zbor predlog nepovezanih poslancev sprejel, bi zaposlenim prvič dodaten prosti dan pripadel 3. januarja prihodnje leto, saj 1. in 2. januar prideta na soboto in nedeljo.

Za Levico predlog »polovičarski«

Parlamentarne politične stranke smo povprašali, ali podpirajo spremembe, ki jih predlagajo nepovezani poslanci. Iz poslanskih skupin LMŠ, SD in Desus so sporočili, da o predlogu še niso razpravljali, medtem ko v Levici pravijo, da je predlog nepovezanih poslancev »polovičarski«. »S tem zakonom se do maja 2027 zagotavlja natanko en dela prost dan, in sicer 3. januarja 2022,« so odgovorili.

V Levici se sicer zavzemajo, da bi po vzoru nekaterih drugih držav vsak dela prost dan, ki bi padel na vikend, prenesli na ponedeljek oziroma naslednji delovni dan. Predlogu pa nasprotujejo v SNS. »Videti je, da gre predlog nepovezanih poslancev v smeri, da naj ne bi nihče več delal in bi vsi od države dobivali denar, ne glede na delovne obveznosti,« so sporočili iz SNS.

Ob tem je zanimivo, da je spomladi SNS vložil predlog, po katerem bi 13. maj postal državni praznik v spomin na prvi spopad z agresorjem na slovenskih tleh, ki bi bil dela prost. Kasneje so predlog dopolnili tako, da to ne bi bil dela prost dan, a kljub temu v državnem zboru ni bil sprejet.

Iz preostalih poslanskih skupin nam odgovora niso posredovali.