Država bo podjetjem subvencionirala najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov

Han je novinarjem po seji vlade povedal, da so se v zakonskem predlogu, ki ga bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet in je obenem usklajen z Evropsko komisijo, pri opredelitvi pomoči naslonili na enačbo, ki jo je v okviru začasnega okvirja za krizno državno pomoč zaradi vojne v Ukrajini in njenih posledic na trge energije in surovin predvidela Evropska komisija.

Gospodarstvu bo tako država pomagala s subvencioniranjem najmanj 30 odstotkov energetskih stroškov, če so cene energije letos zrasle vsaj za dvakratnik povprečja v preteklem letu.

Upravičenci po predlogu zakona so pravne ali fizične osebe, ki so se za opravljanje gospodarske dejavnosti registrirale do 1. decembra lani. Izvzeti so subjekti, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko dejavnostjo in ribištvom. Poleg tega upravičenec na dan oddaje vloge med drugim ne sme biti v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali likvidacije.

Do državne pomoči niso upravičena tista podjetja, ki so upravičena do regulirane cene zemeljskega plina oziroma električne energije po drugih uredbah, so v sporočilu po seje vlade podrobneje pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

Tri vrste pomoči

Predvidene so tri vrste pomoči iz omenjenega okvirja. Ena je pomoč v maksimalni višini 500.000 evrov, druga pa v višini maksimalno dva milijona evrov, pri čemer je pri obeh navzgor omejena pri 30 odstotkih stroškov. Tretja oblika pa prav tako predvideva največ dva milijona evrov na podjetje, namenjena pa je energetsko intenzivnim družbam in lahko pokrije do 70 odstotkov stroškov. Ta podjetja bodo ob vsaj 100-odstotnem povišanju stroškov morala izkazovati tudi izgubo iz poslovanja.

Do konca leta bodo po Hanovih besedah iz sredstev na postavki Ministrstva za gospodarstvo izplačali 20 milijonov evrov, v prihodnjem letu do 15. marca pa še 20 milijonov. Vloge bo javni agenciji Spirit Slovenija treba oddati do 15. novembra prek posebne aplikacije. Podrobnosti bodo gospodarstvu še predstavili. Treba bo ponuditi tudi dokazila v obliki računov za energijo od 1. julija do konca leta.

Ukrep je po Hanovih besedah usklajen z gospodarskimi zbornicami, ki so s hitrim posredovanjem države zadovoljne, čeprav gospodarstvo pričakuje še bistveno več. A država je s sredstvi omejena, je opozoril minister. Predvideva, da bo vloge poslalo okoli 5000 podjetij, saj so nekatera mala in srednja podjetja naslovili že z regulacijo cen elektrike in plina ter s predlaganim znižanjem DDV na energente.

Prihodnje leto bodo težave še precej večje

Se pa zaveda, da bodo prihodnje leto težave glede na trenutne rekordne cene elektrike in plina na trgih še precej večje, zato gre po njegovih besedah za prvi korak. Bo pa morala biti država po Hanovih navedbah zelo aktivna, da bo Evropska komisija začasni okvir državnih pomoči podaljšala tudi v 2023. Za to se bo zavzel pri ministrskih kolegih v EU. "Bistveno je, da bo okolje za gospodarstvo predvidljivo in da bi ga lahko naslednje leto ponovili, če bo prijel," je strnil Han.

Podjetja sicer po njegovih besedah že opuščajo porabo plina in prehajajo na alternativne energente. Tudi o porabi elektrike se tako v javnem kot zasebnem sektorju razmišlja drugače in podjetja zmanjšujejo porabo, dokler jim trg to omogoča. Morda bo kriza omogočila tudi, da bomo pri zelenem prehodu končno prešli od besed k dejanjem, je še dejal minister.

Gospodarska zbornica zadovoljna, a pričakuje še nove ukrepe

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) vladni zakon pozdravlja, a opozarja, da le-ta naslavlja letošnji porast cen energentov, ne pa tudi zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Še to jesen zato pričakujejo oblikovanje novih ukrepov.

"Predvideno sofinanciranje 30 odstotkov stroškov električne energije in zemeljskega plina nad dvakratnikom dviga cen je ustrezen ukrep, ki ga dovoljuje pravni okvir na ravni EU, vendar naslavlja porast cen energentov v letošnjem letu. Ne naslavlja pa velikih neznank v zvezi z gotovostjo dobav zemeljskega plina, pa tudi ne zelo verjetne zaostritve energetske draginje za poslovne uporabnike v prihodnjem letu. Težave za podjetja se bodo prihodnje leto poglobile, saj narašča delež podjetij, ki se sooča z visokimi veleprodajnimi cenami," je v odzivu na vladno pomoč zapisalo vodstvo GZS.

Pričakujejo, da bo vlada še jeseni oblikovala "zelo konkretne ukrepe", ki bodo razbremenili gospodarstvo, kar so na julijski izredni seji izpostavili tudi člani upravnega odbora zbornice.

Skrbi jih nevarnost redukcij zemeljskega plina

Po podatkih Analitike GZS se je gospodarska klima v Sloveniji julija pričakovano znižala (z 1,7 odstotne točke na –1,1) in je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. "To odraža upočasnjeno gospodarsko dinamiko, predvsem pa izrazito negativna pričakovanja potrošnikov in delno predelovalnih dejavnosti glede pogojev poslovanja v prihodnjih mesecih," so zapisali.

Skupni imenovalec teh izzivov so visoke cene energentov in surovin. V industriji je po pojasnilih GZS skrb še toliko večja zaradi nevarnosti redukcij zemeljskega plina.

"Da bi gospodarstvo čim bolj nemoteno delovalo, potrebuje in pričakuje zanesljivo dobavo energentov po sprejemljivih cenah. Zato GZS izraža zadovoljstvo, da je vlada danes potrdila zakon o pomoči gospodarstvu, ki predstavlja shemo pomoči za najbolj prizadeta podjetja, za katero si je GZS prizadevala, odkar je Evropska komisija sprejela t. i. dopolnjen toolbox," so zapisali.

Analitika GZS ocenjuje, da bo do pomoči za obdobje od 1. junija do 31. decembra upravičenih okoli 5000 podjetij.

Glede na projekcije po ocenah vodstva GZS to za konkretno naslovitev energetske krize še ne bo dovolj. "Da bi ohranili razvojno sposobno gospodarstvo, ki bo lahko izpeljalo nujni zeleni in digitalni prehod, pričakujemo enakopravno obravnavo celotnega gospodarstva in gospodinjstev oz. prebivalstva tako pri oskrbi z energenti kot pri njihovih cenah," so poudarili.

Izpostavili so tudi nujnost "uvedbe omejitve cene (kapice) tudi za gospodarstvo najkasneje v začetku prihodnjega leta". Menijo, da bi bilo tak ukrep potrebno oblikovati na ravni Evropske komisije in bi veljal za vse članice EU.

Obrtna zbornica bi pomoč širila in povečala

Sprejeti vladni ukrepi za pomoč gospodarstvu ob energetski draginji ne bodo zadostni za preživetje podjetij v prihodnjem letu, ocenjujejo v Obrtni zbornici Slovenije (OZS). Zadovoljni niso niti z danes sprejetim ukrepom, saj bi bilo treba kriterije za dodelitev pomoči po njihovem popraviti, da bi bilo do subvencij upravičenih več podjetij, obseg pomoči pa bi moral biti večji.

Z nedavno sprejeto uredbo je vlada zagotovila pomoč malim odjemalcem, kar v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) pozdravljajo. "Vendar pa smo pričakovali, da bo vlada v podobnem obsegu pomagala tudi večjim odjemalcem. Kriterije bi bilo vsekakor treba popraviti, da bi pomoč dobilo večje število podjetij," je v sporočilu za javnost poudaril predsednik OZS Blaž Cvar.

Pričakujejo tudi, da vlada čim predstavi, na kakšen način bo podjetjem pomagala v prihodnjem letu. "Podjetja namreč že sedaj prejemajo pogodbe za leto 2023 in planirajo svoje poslovanje. Ocenjujemo, da tak paket pomoči, kot je predviden v tem letu, ne bo zadostoval za preživetje podjetij v prihodnjem," je dodal Cvar.

V OZS opozarjajo, da je gospodarstvo zaradi energetske krize v težki situaciji. Številna podjetja se tako soočajo s tudi do šestkratnim povišanjem cen električne energije, OZS skrbijo črnoglede napovedi za leto 2023.

Upajo, da bo vlada držala obljubo in da bo shemo pomoči razširila ter s tem pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta. "Če ukrepi ne bodo zadostni, bo to zagotovo vodilo v stečaje številnih podjetij in izgubo delovnih mest. Temeljno vprašanje pa je, zakaj smo priča enormnemu višanju cen energentov. Prepričani smo tudi, da krize ne bomo rešili s subvencijami in varčevanjem z električno energijo," so še zapisali.

Vlada je do zdaj sicer že sprejela regulacijo cen elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne in zaščitene odjemalce, potrdila predlog zakona za začasno znižanje DDV na energente, pred začetkom jesenske ogrevalne sezone napoveduje tudi regulacijo cen kurilnega olja in daljinskega ogrevanja.

Ob številnih pozivih iz gospodarstva, da bi morala država na pomoč zaradi visokih cen energije priskočiti še gospodarstvu, bodo imeli ministri danes na mizi po napovedih tudi osnutek predloga zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen elektrike in plina.

Golob: Država bo del razlike med lansko in letošnjo ceno elektrike pokrila iz proračuna

Premier Robert Golob je med obiskom Pomurja ta teden napovedal, da bo vlada v okviru tistega, kar dovoljujejo evropska pravila o državnih pomočeh, sprejela ukrep, s katerim bo država del razlike med lansko in letošnjo ceno elektrike pokrila iz proračuna. Sredstva so po Golobovih besedah zagotovljena na postavkah gospodarskega ministrstva. Podobna logika naj bi veljala za ostale energente, je pa Golob opozoril, da bo za določena podjetja veliko večja težava nastopila prihodnje leto. Zaradi tega pripravljajo shemo za eskalacijo teh pomoči.

Vlada je julija napovedala tudi pomoč socialno ogroženim prebivalcem v času draginje, v kateri bodo enkratni draginjski dodatki, s katerimi bi pokrili razliko med dohodki in pragom tveganja revščine. Dodatki naj bi bili izplačani jeseni, najverjetneje novembra, vrednost prvega kroga izplačil pa je ocenjena na 90 milijonov evrov.

Ministri bodo tako danes predvidoma obravnavali osnutek predloga zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Na vladi okvirno računajo, da bo do dodatka upravičenih predvidoma 50.000 družin. V nadaljevanju naj bi skušali najti način, da poleg prejemnikov socialnih transferjev in varnostnega dodatka vključi tudi tiste, ki pomoč nujno potrebujejo, torej tudi nekatere delovno aktivne.