Torek, 24. 1. 2023, 14.51
1 leto, 3 mesece
Luka Mesec: Nisem etatist, a menim, da mora biti država gonilo razvoja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,81
86
Luka Mesec zagovarja ekonomsko demokracijo: da so delavci solastniki podjetij, v katerih delajo.
V Ljubljani je bil osmi vsakoletni dogodek, ki ga pripravlja Inštitut za strateške rešitve (ISR). Začel se je z uvodnim pogovorom, v katerem je sodeloval minister za delo Luka Mesec, nadaljeval pa z okroglo mizo z več gosti iz gospodarstva o pomenu in vlogi inovacij v gospodarstvu. Mesec je med drugim izpostavil ugotovitve ameriško-italijanske ekonomistke Mariane Mazzucato, po kateri je imela glavno vlogo pri ameriški tehnološko-računalniški revoluciji država. "Ni bilo tako, kot so govorili Bill Gates, Steve Jobs ali Elon Musk. Velike spremembe se niso zgodile v garažah," je dejal.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v uvodnem pogovoru odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je postavila voditeljica pogovora Barbara Matijašič. Glede vloge države v gospodarstvu je minister za delo najprej povedal, da ni etatist, a je dodal, da je prepričan, da je država lahko oziroma mora biti gonilo razvoja in inovacij.
Mesec za sinergijo med državo in gospodarstvom
Pri tem se je Mesec skliceval na ugotovitve ameriško-italijanske ekonomistke Mariane Mazzucato, po kateri je imela glavno vlogo pri ameriški tehnološko-računalniški revoluciji država. "Ni bilo tako, kot so govorili Bill Gates, Steve Jobs ali Elon Musk. Velike spremembe se niso zgodile v garažah, ampak so posledica dolgih let razvoja v vojaški industriji, ki je bila podprta z velikimi javnimi sredstvi," je pojasnil minister za delo.
Je pa pozneje sledila sinergija med zasebnim gospodarstvom in odkritji vojaške industrije. To je po Mescu tudi vodilo razvoja: iskanje sinergije med državo in podjetji.
O štiridnevnem delovnem tednu
Glede pobud o štiridnevnem delovnem tednu je Mesec povedal, da želi njegovo ministrstvo uzakoniti prostovoljni 30-urni tedenski delovnik. Mesec tudi zagovarja dogovore o višjih plačah po skandinavskem zgledu – v okviru socialnega dialoga med sindikati in delodajalci, iz katerega bi se država namenoma umaknila.
Direktor Inštituta za strateške študije (ISR) Tine Kračun trdi, da se globalizacija spreminja v regionalizacijo.
Na vprašanje o tem, kako vidi družbo prihodnosti, je Mesec odgovoril, da je njegov cilj ekonomska demokracija. To bi dosegli tako, da bi z davčnimi spodbudami povečali vključenost delavcev v solastništvo podjetij, v katerih so zaposleni. Za zgled je navedel ameriški sistem Esop. To je kratica za Employee stock ownership plan (sl. Načrt za delavčevo lastništvo delnic).
O demografiji, ki bo krojila našo prihodnost
Na okrogli mizi, ki je sledila pogovoru z ministrom za delom, so sodelovali direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger, član uprave NLB Andrej Lasič, člane uprave Petrola Jože Bajuk, predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak ter lastnik in direktor podjetja Tushek Supercars Aljoša Tušek.
Član uprave NLB Andrej Lasič je prepričan, da je lahko Slovenija gospodarsko uspešna.
Lasič je prepričan, da bo usodo regije Adriatik (območje držav nekdanje Jugoslavije, op. p.) krojila demografija. Torej, ali bo dovolj rojstev in še zlasti, ali bodo ljudje ostajali v regiji in se ne bodo izseljevali drugam. O demografiji je govorila tudi Krumbergova, ki je opozorila, da se v Evropi hitreje od Slovenije stara samo Luksemburg.
Velika razdolženost slovenskih podjetij
Je pa Lasič optimističen glede slovenskega gospodarstva. Tudi zaradi majhne zadolženosti slovenskih podjetij: leta 2013 so dolgovi slovenskih podjetij dosegali 40 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP), zdaj pa le 20 odstotkov slovenskega BDP. Poleg tega je prednost Slovenije, da ima eno najbolj raznolikih gospodarstev v Evropi in ni odvisna zgolj od ene gospodarske panoge.
86