Test za demenco pred novim korakom naprej

»Da se bo izkazalo, da je to hiter, poceni in objektiven test, je potrebno narediti še nekaj pomembnih korakov,« je opozoril nevrolog dr. Zvezdan Pirtošek ob predstavitvi rezultatov testiranja s presejalnim testom BDI, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju demence in ga razvija slovensko podjetje BrainTrip.

Na spletni strani slovenskega podjetja BrainTrip se je po akcijski ceni 99 evrov že mogoče naročiti na presejalni test za demenco. Presejalni test BDI (BrainTripov demenčni indeks) temelji na neboleči in neinvazivni metodi elektroencefalografije (EEG), ki meri električno aktivnost možganov. »Na podlagi meritve test BDI ocenjuje morebitno prisotnost bolezenskih procesov, ki so lahko povezani z demenco,« pravijo v podjetju, kjer poudarjajo, da test sam po sebi ne postavlja diagnoze, lahko pa je v pomoč pri odločitvi, ali je potreben obisk pri osebnemu zdravniku ali nevrologu.

Prvič pa so javnosti predstavili rezultate testiranja 412 udeležencev, ki so bili v povprečju stari 78 let. Ocenjevali so njihove umske sposobnosti s petimi psihološkimi presejalnimi testi, od tega s štirimi, ki jih zdravniki že uporabljajo, peti pa je bil BDI. Testih obsegajo reševanje posebnih pisnih ali ustnih miselnih nalog, s katerimi ocenjujejo umske sposobnosti, dodatno pa so merili tudi električno aktivnost možganov.

Specifičnost in občutljivost

Med raziskavo so zbrali več kot 1200 EEG-posnetkov električne aktivnosti možganov tistih, ki so sodelovali v raziskavi. »Primerjava natančnosti vseh psiholoških presejalnih testov je pokazala, da obstajajo med testi precejšnje razlike,« je poudaril Jurij Dreo, soustanovitelj podjetja BrainTrip. Razlikujejo se po specifičnosti in občutljivosti: specifičnost kaže verjetnost, da test pokaže pravilen rezultat pri osebi, ki nima bolezni. Običajno je velika večina ljudi, ki pridejo na presejalno testiranje, dejansko zdravih, zato testi z nizko specifičnostjo ustvarjajo veliko število lažno pozitivnih rezultatov. Zelo pomembna pa je tudi občutljivost testa oziroma verjetnost, da pokaže pravilni rezultat pri osebi, ki ima bolezen.

»Primerjava natančnosti vseh psiholoških presejalnih testov je pokazala, da obstajajo med testi precejšnje razlike,« je izpostavil Jurij Dreo, soustanovitelj podjetja BrainTrip. Foto Simona Fajfar

»Presejalni test BDI je pokazal dobro primerljivo natančnost glede na do sedaj uveljavljene psihološke presejalne teste: sicer ni imel niti najvišje specifičnosti niti najvišje občutljivosti, imel pa je najboljše razmerje med obema merama natančnosti,« pravi Jurij Dreo. Po njihovi oceni se BDI ponaša s kar 92-odstotno natančnostjo pri prepoznavanju zgodnjih znakov demence, s čimer se je izkazal za boljšega od vprašalnika MoCA, ki je eden najbolj razširjenih vprašalnikov v svetu za zgodnje odkrivanje demence. Konkretno to pomeni, da so s testi BDI testirali 412 udeležencev, med katerih se je pri desetih odstotkih pokazal sum na demenco in so jih napotili k osebnemu zdravniku oziroma specialistu.

V korist bolnikov

Zvezdan Pirtošek pa je opozoril, da obstajata le dve objektivni meritvi, ki pokažeta demenco: pozitronska emisijska tomografija (PET) je draga preiskava, lumbalna punkcija pa je »komplicirana in boleča«. Za teste, s katerimi bi presejali populacijo, pa ni dovolj študij in dokazov, ali so ti testi uporabni ali ne. »Vi ste ena od skupin, ki v Evropi razvija to, kar iščemo: hiter, poceni in objektiven test,« je dejal Pirtošek in poudaril, da upa, da ne bomo prišli do tega, da bodo ljudje odhajali na nepreverjene teste za demenco na primer v trgovski center, kjer bodo tudi zato, ker postaja demenca zanimiva niša, postali finančno izkoriščana ranljiva skupina.

Razvijanje testa BDI še ni končano, meni Pirtošek: »Naslednji korak je objava izsledkov v zdravstveni strokovni reviji, kjer bodo dali strokovnjaki pripombe, potem pa bo treba test popravljati. Naslednji novi korak pa bo narejen takrat, ko bodo različni centri začeli uporabljati test.« Štefka L. Zlobec, predsednica združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija, pa je opozorila, da mora svoje mnenje o testu dati tudi Komisija RS za medicinsko etiko, torej stroka. Zaradi kompleksnosti demence, ki je v bistvu skupno ime za več nevrodegenerativnih bolezni – najbolj znana je alzheimerjeva bolezen -, in vpliva ne samo na bolnika, ampak tudi na svojce in družbo, je Zlobčeva še poudarila: »Biti moramo previdni, zato moramo sodelovati, da bomo delovali v korist bolnikov in njihovih svojcev.«