Aktualni minister za okolje Andrej Vizjak je leta 2007, ko je bil minister za gospodarstvo v prvi Janševi vladi, v spopadu za obvladovanje Term Čatež pomagal oškodovati državo za najmanj 36 milijonov evrov.
To dokazuje dokument, ki ga razkrivamo danes. Takrat je namreč Vizjak na mizo dobil zavezujočo ponudbo za nakup državnega deleža v Termah Čatež. Oddal jo je Bojan Petan, predsednik uprave DZS, s katerim se je Vizjak jeseni 2007 dogovarjal o skupnem upravljanju Term Čatež, posnetke njunih pogovorov pa je oktobra letos objavil POP TV. Petan je državni Kapitalski družbi za njen delež v Termah Čatež ponujal več kot 41 milijonov evrov. To je bilo celo več, kot je bil kadarkoli vreden na ljubljanski borzi, a sta ga država oziroma Vizjak zavrnila. Petan je zato našel drugo pot do prevzema Term Čatež, država pa je obtičala v lastništvu posavske turistične družbe. Njen delež v Termah Čatež je danes vreden manj kot pet milijonov evrov, torej 36 milijonov evrov manj od Petanove ponudbe.
To dodatno osvetljuje ozadje pogovorov, v katerih je Vizjak Petanu v zameno za dogovor o skupnem upravljanju Term Čatež obljubljal pomoč pri njihovemu poizkusu nakupa sosednjih Term Olimia, ki jih je takrat vodil Zdravko Počivalšek. Na laž postavlja tudi Vizjakovo obrambo pred današnjo razpravo o interpelaciji v državnem zboru. Kot je znano, mu poslanci opozicije ob nezakonitem in netransparentnem delovanju v škodo države očitajo še sprejetje okolju škodljive novele zakona o vodah in favoriziranje "dobičkarskih parcialnih interesov na račun javnega interesa".
Preberite še:
Vizjak medijskemu mogotcu: Zakaj bi plačeval davke? #posnetki
Vizjak pravi, da je ščitil interese države. Mar res?
Ves čas od izbruha afere, ki so jo nekateri mediji poimenovali "Glupi davki", se je Vizjak pred pozivi k odstopu s položaja okoljskega ministra branil, da je v dogajanju okrog Term Čatež leta 2007 ščitil državne interese. Kot je zatrjeval, je Petanu želel preprečiti prevzem in izčrpavanje Term Čatež. Pri tem ga je prepričeval, da se mu v sporu z državo za Terme Čatež ne splača hoditi na sodišče, saj da "bomo že našli sodnika, ki mu bomo strli jajca".
V svoj zagovor je pripravil popis dogajanja, v katerem je dokazoval, da sta "neverjetni pohlep in obsedenost Bojana Petana po obvladovanju Term Čatež (...) vodila v oškodovanje delničarjev, upnikov, zaposlenih in davkoplačevalcev". V obdobju od 2008 do 2013 so se namreč Terme Čatež zadolžile zaradi financiranja konsolidacije lastništva skupine DZS, medtem ko je denarni tok tudi zaradi izbruha gospodarske in finančne krize vztrajno padal. "Danes so Terme Čatež izčrpano podjetje," je ponovil Vizjak.
Kar je najpomembneje: Vizjak poudarja, da je država dobila možnost izstopa iz lastništva Term Čatež, vendar pod škodljivimi pogoji, zato se "logično" ni odločila sprejeti takšne ponudbe. Petan je namreč jeseni 2008 objavil prevzemno ponudbo, v kateri je drugim delničarjem, tudi državi, ponujal 340 evrov za delnico Term Čatež. A Petan državi za njen delež ni ponujal denarja, ampak "ničvredne obveznice" njegovega podjetja Delo prodaja, je zatrjeval Vizjak.
Preberite še:
Minister Vizjak in Petan se vse zmenita na štiri oči
Državi ponujal 41 milijonov evrov
Toda Vizjak je pri tem namerno zamolčal, da je država še pred končnim prevzemom leta 2008 imela možnost izstopa iz lastništva po višji ceni. Še več: za razliko od drugih delničarjev bi od Petana za delnice Term Čatež dobila denar, a te možnosti ni izkoristila. Namesto tega se je Vizjak raje spustil v vojno za obvladovanje Terme Čatež, iz katere je izšel kot poraženec, z njim pa tudi država.
"Družba DZS daje Kapitalski družbi zavezujočo ponudbo za odkup 118.262 delnic družbe Term Čatež po ceni 350 evrov za delnico, kar skupaj znese 41,39 milijona evrov. Kupnino se obvezujemo poravnati v roku 30 dni po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. (...) Ponudba nas zavezuje 30 dni," je Bojan Petan zapisal v dopisu, ki ga je 9. novembra 2007 posredoval Kapitalski družbi. Ta je bila uradna lastnica državnega deleža v Termah Čatež in je bila po zakonu tudi odgovorna za njegovo samostojno upravljanje.
Toda objavljeni posnetki pogovorov med Petanom in Vizjakom razkrivajo, da je bilo temu vse prej kot tako. Dejansko so se odločitve o (ne)prodaji državnega premoženja v času prve Janševe vlade, ko je prišlo do privatizacije številnih velikih slovenskih podjetij, sprejemale v kabinetih najvišjih vladnih mož.
"Naš interes je, da sodelujemo pri kakršnem koli načinu prodaje KAD-ovega paketa delnic Term Čatež, saj se bo, glede na napovedan izstop države iz lastništva večjih slovenskih podjetij, ta nedvomno zgodil," je ob oddaji ponudbe zatrdil Petan.
Že po dobrem tednu dni je dobil odgovor predsednika uprave Kapitalske družbe Tomaža Toplaka, takrat še enega najpomembnejših članov SDS v državnem gospodarstvu.Ta je Petana uradno prosil za podaljšanje roka veljavnosti ponudbe do konca leta 2007 "zaradi vodenja nadaljnjih prodajnih aktivnosti, med drugim cenitve družbe". Toda na koncu 41 milijonov evrov vredne ponudbe ni sprejel.
Preberite še:
Vizjak Petanu: "Našli bomo sodnika, ki ga bomo stisnili za jajca"
Zakaj bi plačeval davke in "metal denar stran"
Ali vse to dokazuje, da je imel Vizjak za Terme Čatež v resnici ves čas kupca, ki mu je bil precej bolj po volji? V vsakem primeru se je odločitev, da Petanovo ponudbo zavrne, izkazala za zgrešeno. Petan je namreč do konca leta 2007 že izpeljal "načrt B". Po pridobitvi ključnega paketa delnic Term Čatež, ki ga je obvladoval nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot, se je tehtnica v spopadu nagnila v korist Petana. To mu je omogočilo, da je prevzel pobudo in Vizjaka stisnil v kot.
Takoj zatem je bila na zahtevo DZS sklicana skupščina, na kateri so delničarji odločali o umiku 17 odstotkov delnic Term Čatež. Te v družbi niso imele glasovalne pravice, saj so bile v lasti dveh njenih hčerinskih podjetij: Marine Portorož in Turističnega podjetja Portorož (TPP). Ko so Terme Čatež te delnice za 34 milijonov evrov odkupile od svojih podjetij, so jih umaknile, s čimer so se izbrisale. S tem je Petanov tabor avtomatično dobil večino v lastništvu Term Čatež.
Šele naknadno je Vizjak takšen razplet dogodkov želel preprečiti. Petanu je v pogovorih ponujal "kooperativen nadzorni svet" Term Čatež, v katerem bi imeli obe strani enako število članov, a od njega zahteval, da sklene "džentelmenski dogovor" glede umika lastnih delnic. V tem primeru bi skupina prihranila ne samo 34 milijonov evrov, ampak tudi davek na kapitalski dobiček, pred katerim je Vizjak svaril Petana, saj da bi s tem "metal denar stran".
Preberite še:
Vizjak ustvarja kralja smeti
