Španijo je zajel nov škandal zaradi prisluškovanja tamkajšnjim politikom z izraelsko prisluškovalno opremo Pegasus. Ameriška revija The New Yorker je namreč razkrila raziskavo skupine strokovnjakov za kibernetsko varnost iz organizacije Citizen Lab pri univerzi v Torontu, ki podrobno opisuje, kako je bilo vsaj 65 mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav katalonskih politikov, naklonjenih neodvisnosti, odvetnikov in aktivistov ter njihovih družin med letoma 2018 in 2020 tarča prisluškovanja prek zloglasnega izraelskega vohunskega programa Pegasus.
Prisluškovali so trem katalonskim predsednikom
Prisluškovali so politikom vseh katalonskih nacionalističnih strank (ERC, Junts, PDeCAT, CUP in PNC) pa tudi voditeljem nevladnih organizacij Omnium in ANC. Med osebami, ki so jim prisluškovali, so zasledili telefonske številke predsednika katalonske vlade Pera Aragonesa ter njegovih predhodnikov Quima Torre in Arturja Masa. Med njimi ni številke nekdanjega katalonskega predsednika Carlesa Puigdemonta, so pa številke njegovih sodelavcev – Joana Matamale, njegovega odvetnika Gonzala Boya, ene od njegovih pomočnic v evropskem parlamentu in njegove žene Marcele Topor. Boyev telefon je bil od marca do oktobra 2020 kar 18-krat tarča prisluškovanja, v enem od poskusov je storilcem uspelo prodreti v njegov mobilni telefon. Kanadski strokovnjaki poudarjajo, da doslej še niso naleteli na toliko žrtev prisluškovanja. Število katalonskih prisluhov močno presega število primerov v prejšnjem poročilu o Salvadorju (35 žrtev) in Al Jazeeri (36 žrtev).
Pegasus je zmogljivo programsko orodje v lasti izraelskega podjetja NSO Group (v stečaju) za vdiranje in vohunjenje (spyware), ki lahko spremeni telefon, na katerega cilja, v zapisovalnik vseh dejavnosti. Lahko na daljavo aktivira mikrofon, kamero ali GPS in napadalcu omogoča tudi dostop do sporočil, fotografij ter vsakršnih datotek, shranjenih na napravi. Citizen Lab ne omenja, kdo je bil napadalec. V NSO Group sicer zagotavljajo, da program lahko nabavijo samo legitimne vlade oziroma demokratične države, kar pa se je v preteklosti izkazalo kot netočno. Zato je katalonskim nacionalistom jasno, da je za njimi vohunila osrednja španska državna institucija.
Vlada zanika vpletenost
Španska vlada socialističnega premierja Pedra Sancheza zanika vpletenost. Toda podrobnejših pojasnil ne daje, menda zaradi nacionalne varnosti oziroma zakonodaje. »Vlada ne vohuni, ne posega v pogovore, ne posega v informacije, če to ni omogočeno z zakonom,« pravi ministrica za stike z javnostjo Isabel Rodriguez, ki si prizadeva vlado distancirati od te vohunske afere. »Španija je demokratična pravna država. Vsaka omejitev temeljnih pravic zahteva utemeljeno sodno dovoljenje,« zatrjuje Rodriguezova in dodaja, da »vlada nima ničesar skrivati«. Ni pa odgovorila na vprašanje, ali španska obveščevalna služba CNI uporablja program Pegasus. Notranje ministrstvo je sicer zanikalo, da bi uporabljali storitve omenjenega podjetja. Telefoni žrtev prisluškovanja se v povezavi s programom Pegasus dejansko začenjajo pojavljajo v času vlade konservativnega premierja Mariana Rajoya, to se pravi pred junijem 2018, ko je bil Pedro Sanchez prvič izvoljen na čelo španske vlade.
Predsednik katalonske avtonomne vlade Pere Aragones je v torek napovedal zamrznitev političnih odnosov s centralno vlado v Madridu, dokler ta ne bo sprožila notranje preiskave primera in izsledila odgovornega za vohunjenje. »Zaupanje je minimalno, ker ni mogoče zaupati nekomu, ki je – kot vse kaže – vohunil za tabo,« je izjavil Aragones. Sancheza je pozval, da podpre ustanovitev preiskovalne parlamentarne komisije, ki bi razjasnila afero. Dejal je: »Želimo vedeti, kdo je vohunil za nami, kdo je dal dovoljenje in kdo je vedel za to. Razjasniti je treba tudi odgovornost.« Napovedal je tudi začetek preiskave, v kateri bosta sodelovali katalonska policija Mossos in katalonska agencija za kibernetsko varnost.
