V luči aktualnih geopolitičnih in gospodarskih izzivov, s katerimi se srečujeta Evropa in posledično Slovenija, Dagmar von Bohnstein, nova predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija), poudarja, da je energetski preobrat eden največjih izzivov današnjega časa. Pomembno, da naredimo korak nazaj in pogledamo na izzive pandemije covida-19, energetske krize in motenj dobavne verige kot celoto. »In kot odgovor na te izzive sta trajnost in zelena tranzicija pomembnejši kot kadar koli prej, naloga naše zbornice pa je, da te najboljše prakse predstavimo ter slovenskim in nemškim podjetjem zagotovimo podporo, ki jo potrebujejo,« zaokroži von Bohnsteinova.
Gre tudi za politično odločitev
Adrian Pollmann, nemški veleposlanik v Sloveniji, pravi, da je ekonomija iz obnovljivih virov tudi politična odločitev. »Zeleno poslovanje ni samo nuja, ampak je tudi priložnost in vidi se, da slovenska in nemška podjetja že zelo aktivno inovirajo. Ob 30-letnici praznovanja diplomatskih odnosov med državama je pomembno povedati, da sta Slovenija in Nemčija izjemno močni partnerici. V središču geopolitičnega sodelovanja je močan duh zaupnega sodelovanja, pomemben del tega sodelovanja pa so tudi nemška in slovenska podjetja, ki odlično sodelujejo. Skupaj smo močnejši.« Tudi prof. dr. Danica Purg, predsednica IEDC – Poslovne šole Bled, poudarja pomembnost trajnosti in zelenega poslovanja, hkrati pa dodaja: »Nemčija ima v našem srcu poseben pomen, saj je bil tudi naš prvi tuji profesor na šoli iz Nemčije.«
Nearshoring – selitev delovnih procesov
Poleg zelene tranzicije predstavlja možnosti za reševanje aktualnih motenj v dobavnih verigah tudi nearshoring, selitev delovnih procesov na bližnje geografske lokacije, ki se s strani nemških podjetij še vedno dogaja in je zelo aktualno. A če smo realni, ne moremo pričakovati, da se bomo odrekli mednarodni in globalni delitvi dela. »Časa ne moremo zavrteti nazaj. V iskanju najboljših rešitev so nemška podjetja aktivna tako na Daljnem vzhodu kot tudi v Evropi in drugod po svetu,« dodaja von Bohnsteinova, ki je zastopala interese nemškega gospodarstva v Bruslju, New Yorku, Teheranu in zdaj v Sloveniji. Dr. Volker Treier, izvršni direktor za zunanjo trgovino in član uprave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) v Berlinu, pa meni, da je na področju energetike ključna beseda diverzifikacija: »Vprašanje je, kako bomo dosegli ogljično nevtralno energetsko mešanico – Nemčija do leta 2035, Evropa pa do leta 2050? Cilj je zelo ambiciozen!« Dr. Terier je tudi poudaril, da je nemško gospodarstvo v boljši kondiciji, kot je trenutno videti, hkrati pa so na vidiku priložnosti, največja izmed njih je zagotovo zeleni dogovor. »Boljši smo, če komuniciramo drug z drugim in če smo drug do drugega pošteni, saj se v Evropi s podnebnimi spremembami spopadamo na popolnoma drugačen način kot v Združenih državah Amerike,« je pripomnil.
Razmisliti je treba o proizvodnji
Dr. Thomas Narbeshuber, podpredsednik BASF za jugovzhodno Evropo in predsednik delovne skupine za JVE pri Nemškem zunanjem gospodarskem združenju za vzhodno Evropo (Ost-Ausschuss der Deutschen Wirtschaft), meni, da je treba razmišljati predvsem o proizvodnji in ne samo o zeleni energiji, saj je sektor proizvodnje surovin največji porabnik energije. »Petindevetdeset odstotkov vseh proizvedenih izdelkov prihaja iz kemične industrije in za takšen obseg proizvodnje je potrebna ogromna količina zelene energije. Veliko povpraševanje po energiji v tem sektorju je namreč že bilo pred krizo v Ukrajini, zato Evropa potrebuje razumen pravni okvir na tem področju.« Podjetjem predstavljajo trenutno največje težave motnje v dobavnih verigah pri surovinah, vmesnih proizvodih in pa negotova oskrba z energijo. »Nemčiji največje preglavice povzročata tako vojna Rusije proti Ukrajini kot tudi strogi lockdown na Kitajskem zaradi politike brez covida,« poudarjajo pri AHK Slovenija. Izzivov je vsekakor veliko, a se nam jih ni treba bati. Slovenska podjetja so inovativna, uspešna in poslujejo trajnostno, kar so najboljše lastnosti in prvi pogoj za tesno sodelovanje z malimi in srednje velikimi ter z mednarodno uveljavljenimi velikimi nemškimi podjetji, še dodajajo pri zbornici.