Luka Volk

 |  Mladina 5  |  Družba

Diskriminacija na primorski univerzi

Tuji študenti opozarjajo na neenako obravnavo pri študiju 

Novela zakona o tujcih, ki je bila sprejeta lani, je študentom iz tretjih držav – se pravi iz držav, ki niso članice Evropske unije – otežila študij na slovenskih univerzah. Po veljavnem tolmačenju zakona morajo ti na začetku študija na bančnem računu imeti dovolj sredstev za bivanje v naši državi vse študijsko leto – gre za približno 5000 evrov. Vendar je diskriminatorni zakon, ki tudi sicer velja za podlago za pogosto nečloveško ravnanje s tujci, le vrh ledene gore težav, s katerimi imajo opraviti tuji študenti. Na ksenofobni in diskriminatorni odnos, ki so ga deležni, opozarjajo tisti, ki študirajo na primorski univerzi.

»Univerzo na Primorskem zadnje čase (ali morda že od nekdaj) poleg virusa slabi tudi epidemija ksenofobije. Nacionalistične prakse so bile opažene povsod – od samega vodstva univerze do profesorjev,« je v izjavi zapisal kolektiv Študentke proti nacionalizmu (ŠPON).

Posebej je študente razburilo obvestilo iz referata koprske Fakultete za humanistične študije (FHŠ). Tuje študente so iz referata prosili, naj se prvi teden po novoletnih praznikih ne udeležujejo predavanj v živo, če so med prazniki odšli domov. Gre za na prvi pogled morda nedolžen ukrep, vendar kot je v zapisu, ki ga je prejel kolektiv ŠPON, povedala študentka, se »poskuša vsiliti zgodba, da slovenski študenti niso odšli domov k družinam, da se niso srečevali s prijatelji in da so bolj odgovorni v trenutnih razmerah in so bili očitno med prazniki izolirani, v stiku z drugimi pa smo bili samo mi – tuji študenti«.

Gre za znano zgodbo, isto smo videli pri vladnem predstavljanju ukrepov proti širjenju epidemije – za širjenje virusa so zmeraj krivi drugi, toliko priročneje pa je, če so tisti »drugi« povrhu še tujci, praviloma državljani držav z območja nekdanje skupne države. Levji delež tujih študentov sestavljajo ravno ti.

Na primorski univerzi se branijo, da so ob izvajanju ukrepov vseskozi zagovarjali načelo enakega odnosa do vseh, zato so se oblike študijskih obveznosti izvajale ali v živo ali na daljavo, zgolj redko pa hibridno. Ko se je ob novem letu v slovenskem prostoru razširil strah pred različico omikron, so se na FHŠ želeli dodatno zaščititi. Prošnja sicer »ni bila predpisana v splošnih navodilih univerze za preprečevanje širjenja covid-19, ima pa fakulteta oziroma dekanja tudi pristojnost (in dolžnost) sprejemati dodatne ukrepe v smeri preprečevanja širjenja okužbe s covid-19«.

Ali je fakulteta pri tem ravnala diskriminatorno do tujih študentov ali ne, bo odločal zagovornik načela enakosti, ki je že prejel prijavo suma diskriminacije in sprožil postopek.

Pri tem ŠPON opozarja, da tuji študenti na primorski univerzi doživljajo diskriminatoren in ksenofoben odnos zaposlenih tudi z ločenimi izpitnimi režimi in številnimi opazkami na svoj račun.

Posebej pa morda velja poudariti, da univerza ne skriva naklonjenosti osebam, ki so v preteklosti že javno širile sovraštvo proti tujcem. Na položaj vodje službe za komuniciranje je imenovala eno nekdaj najpomembnejših članic stranke SDS Alenko Paulin, ki je na Twitterju predlani filozofinjo in raziskovalko na Mirovnem inštitutu dr. Lano Zdravković primerjala z opico, ob intervjuju z njo pa zapisala: »Pritepe se z Balkana, dobi v Sloveniji vse, nakar Slovencem razlaga, da so konstrukt. Ma marš aus!«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.