V Pokrajinskem muzeju Celje, ki letos praznuje 140-letnico delovanja, so predstavili lanskoletne dejavnosti in napovedali projekte za letos.

Sorodna novica Arheološki zaklad v Celju: antične freske, kakršnih se je v Evropi ohranila le peščica

Nepričakovan vdor vlage
Po besedah direktorja Staneta Rozmana so si želeli, da bi obletnico muzeja letos okronali z odprtjem razstavišča in predstavitvijo izjemnih rimskih fresk iz prvega stoletja n. št., vendar se je na več ravneh zapletlo. Še vedno namreč potekajo restavratorska in konservatorska dela na stropnih poslikavah, ki so trenutno v restavratorskem centru v Ljubljani, v celjskem razstavišču oziroma pri stenskih poslikavah in situ pa se soočajo s povečano vlago. Ta se jim je v podzemnem razstavišču, kot je pojasnil direktor muzeja, zaradi prenove Muzejskega trga skoraj podvojila.

Zaradi povečane vlage, ki je zdaj že okoli 85-odstotna, morajo poskrbeti za sistem za razvlaževanje prostorov, obenem pa si želijo postaviti tudi dvigalo na novem razstavišču pri Stari grofiji. Vse omenjeno se zna tudi zaradi finančnih razlogov premakniti v leto 2023.

Projekt izgradnje bo po Rozmanovi oceni stal okoli 600.000 evrov, glavni financer pa je celjska občina. Kot upa Rozman, bo razstavišče tako končano vsaj do občinskega praznika Celje aprila 2023, muzej pa bo freske predstavil še v okviru svojega enoletnega praznovanja obletnice, s katerim začnejo 1. maja letos.

Celjski grofje, ki so bili pogrofovljeni kar dvakrat
Poleg predstavitve fresk antične vile, ki so edinstvene v širšem evropskem prostoru, je direktor pokrajinskega muzeja opozoril še na razstavni projekt, ki ga letos v Stari grofiji pripravljajo ob 650. obletnici drugega pogrofovljenja Celjskih. Kot je pojasnil, so bili Celjski dvakrat pogrofovljeni. Prvič se je to zgodilo v 40. letih 14. stoletja, drugič pa je za to leta 1372 poskrbel Karel IV. Luksemburški, ki je bil oče Sigismunda Luksemburškega – soproga Barbare Celjske. S tem so si še utrdili položaj pred Habsburžani.

Muzej za celo regijo, ne samo Celje
S področja etnologije bodo letos odprli razstavo Ljudska in uporabna umetnost, v Šentjurju pa muzej čaka temeljita prenova razstave Rifnik in njegovi zakladi. Kot je pojasnil Rozman, se v muzeju zavedajo, da niso le mestni muzej, temveč regionalni oz. pokrajinski. Tako bodo med drugim za občino Ljubno naredili popis obsežne etnološke zbirke Petra Breznika in pripravili manjšo razstavo z izborom predmetov iz njegove zbirke.

Ob kulturnem prazniku se bodo povezali s še nekaj drugimi slovenskimi muzeji pri projektu Ženske zgodbe, kjer bodo med drugim predstavili Almo Karlin, sodelovali bodo tudi v medmuzejskem projektu Steklena sled. Marca bodo sodelovali z Glasskunstzentrum Bärnbach v Avstriji pri razstavi Barvno steklo, junija pa bodo na Dunaju v Slovenskem kulturnem centru Korotan odprli razstavo Anton Perko, slovenski slikar v službah cesarskega dvora.

Niso še dosegli predkoronskih številk
Rozman je v uvodu predstavil tudi minule projekte muzeja, ki je lani naštel 15.000 obiskovalcev, kar je veliko več kot leto poprej, a obenem 40 odstotkov manj kot v rekordnem, predkoronskem letu 2019. Med lanskimi razstavami je poudaril postavitev Dr. Juro Hrašovec – prvi slovenski župan v Celju, razstavo azijskih predmetov Kaj počne tukaj Samuraj? ter postavitev Zloščeno do visokega sijaja, Kositrno posodje. Opozoril je še na najpomembnejši projekt – gostovanje razstave o Almi M. Karlin v avstrijskem Weltmuseum Wien, kar po Rozmanovih besedah pomeni veliko priznanje za celjski muzej.