Ste že slišali za nizkoogljični vrt in zakaj si želim, da bi vsak vrtičkar TAKO vrtnaril?

Idealen nizkoogljični vrt ima rad divjino. Poln je rastlin in kipi od življenja! Vrtičakar je v tem vrtu pozoren na ohranjanje življena v zemlji in nad njo. Se pravi, v zemlji je dovolj deževnikov, zemeljskih insektov in živalic, nad zemljo pa je zasaditev rastlin prava paša za oči in balzam za dušo. Vrt je poln čebel, metuljev, pikapolonic, drugih žuželk in živalic.

"Nizkoogljični vrtičkar reciklira vso pokošeno travo, odpadlo listje in vsako zlomljeno vejico."

Izogiba se strupenim kemikalijam za rast in zaščito rastlin. Z doma narejenim kompostom in živo zastirko ustvari trajnostno zatočišče in uspešen habitat nad in pod zemljo.

Koliko lahko en vrtičkar prispeva v skupnosti milijonov vrtičkarjev?

Če bi vsak vrtnar proizvedel 190 kg komposta, bi s tem prihranili količino ogljika, ki se proizvede z ogrevanjem pol milijona(!) domov v enem letu. Če bi 30 milijonov vrtnarjev posadilo srednje veliko drevo in ga pustilo rasti do zrelosti, bi shranili količino ogljika, ki se proizvede s prevozom 457 milijard(!) kilometrov! To je enako, kot bi obšli planet 11-milijonkrat! Te številke niso zanemarljive! To so ugotovitve raziskave Britanskega kraljevega hortikulturnega društva RHS. 

V svetu se vlade in velika podjetja 'borijo' za zmanjšanje emisij CO2. Koliko so uspešni, ni moja pristojnost in namen pisanja. Želim, da pri tem kot vrtnar spodbudim tudi vas, da prispevate kolikor lahko za zaščito pred tveganji, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in visoka vsebnost toplogrednih plinov. Izkušeni vrtnarji pravimo, da je že mali in skromen vrt močno orodje v tem boju. 

Današnji vrtovi so 'izložba' za širše okolje

Prikazujejo nam nevarnosti škodljivcev, kako hitro se razvijejo bolezni, vidimo posledice suše in mraza, te nam nakazujejo, kaj je mogoče storiti, da se s podnebnimi spremembami spopademo in se jim dolgoročno prilagodimo. Narava se bo prilagodila sama po sebi, a za naš vrt moramo poskrbeti sami, saj s pravimi postopki in spremembami vplivamo na ublažitev negativnih posledic. Ne samo na našem vrtu, ampak tudi v urbanem okolju in naravi. Vsi smo del narave in moramo začeti živeti v skladu z njo. 

"Naši vrtovi bodo morali postati bolj odporni na vroče in sušne razmere poleti in ekstremne vremenske pojave, kot so nevihte, močan veter, toča in vdori hladnega zraka v pomladnem času." 

To ne pomeni, da bomo zdaj več delali na vrtu in zapravili več denarja za vzdrževanje. Ravno nasprotno! Na nizkoogljičnem vrtu je manj dela in ves zeleni odpad se izkoristi za kompost ali zastirko. Tako nam ni treba kupovati dragih gnojil in za zalivanje porabimo manj vode. 

Vrnimo se k divjim tratam

Kaže, da smo bili zadnjih nekaj desetletij prav 'zasvojeni' z urejenimi tratami in zelenicami. A to je le želja, ki jo moramo opustiti, kajti divje trate so mnogo boljše za nas in okolje. Če povem, da so cenejše in terjajo manj dela, se boste prej odločili za sprembo svoje negovane trate v divjo.

Mnoga vrtnarska društva in zelena gibanja po svetu in pri nas v zadnjih letih spodbujajo akcijo 'MAJ BREZ KOŠNJE'. Spomladi je najbolj pomembno, da rastline zacvetijo in dozorijo, ker so vir hrane in zatočišče za razmnoževanje in bivanje žuželkam in malim živalim.

Okoljkevarstveniki pravijo, da so nepokošene trate 'vroče točke divjih živali'. In glede na podatek, da je okoli 23 % urbanih zemljišč pokritih s tratami, je pomlana nekošnja velik potencial v boju s svetovno krizo biotske raznovrstnosti. In s tem, da motorno kosilnico pustimo v lopi do junija, prispevamo k manjši porabi energije in manjšemu izpustu toplogrednih plinov.

"Enourno delovanje bencinske kosilnice povzroči onesnaženje kot vožnja z avtom 160 km."

Zato je mnogo vrtnarjev že zamenjalo motorne kosilnice za baterijske, ki niso tako velik onesnaževalec okolja. Tudi drugo vrtno orodje na bencinski pogon onesnažujejo okolje. Problematično je, da za ta orodja ni nobene uredbe o največjih emisijah, kot je to za avtomobile.

Poskrbimo za zdrava tla

Zdrava tla imajo fenomenalno moč in sposobnost pri skladiščenju CO2 in proizvodnji hrane. Zraven pa so tudi biotsko raznolika zatočišča za mnoge insekte in živali. S tem bodo zdrava tla pomagala ublažiti podnebne spremembe.

Po svetovni študiji za obnavljanje in ohranjanje svetovnih kmetijskih in naravnih tal iz leta 2020 bi zdrava tla pomagala odstraniti do 5,5 milijarde ton CO2 letno!

To je enakovredno enoletnemu izpustu toplogrednih plinov v ZDA, ki je druga največja onesnažavalka na svetu.

Tla izravnajo emisije tako, da absorbirajo ogljik iz odmrle rastlinske mase. Da pa ta ogljik tudi zadržijo, potrebujejo dobro ravnovesje vode, zračnih žepov, živih organizmov (tudi glive spadajo zraven) in hranil.

Vrtnarji in vrtičkarji ohranjamo to ravnovesje s stalnim dodajanjem organskega materiala zemlji na vrtu. Pomembno je, da je zemlja vedno rahla. Ne smemo jo pritiskati in uporabljati težke opreme, ker stisnjena zemlja zapre zračne žepe in prepreči vpijanje in odtekanje vode v tla.

Poskrbimo, da na vrtu nimamo nikoli golih tal! Gola tla, ki so izpostavljena vremenskim vplivom, se bodo razgradila, zaloge ogljika pa zmanjšale. Zato uporabimo zastirke pokrovne rastline, kot je detelja, ki poleg še veže dušik iz zraka, ki je pomembno hranilo za rast rastlin.

Za zastirko uporabimo pokošeno travo, slamo, lubje, sekance ali ohlapne prevleke iz biološko razgradljivih materialov. Zastirka in mulčenje preprečujeta rast plevela, ohranjata vlago v tleh in ščitita koreniske sisteme rastlin pred ekstremnimi visokimi in nizkimi temperaturami.

Kaj je živa zastirka? 

Odpalo listje, polomljene vejice in odmrli deli rastlin po sezoni rasti ni treba odstranjevati z gredic, če so bile rastline zdrave. Pustimo jih na gredici in to je potem živa zastirka. Tako v bistvu, kar rastlina v dobi rasti počrpa, potem delno vrne s procesi razgradnje nazaj zemlji.

Žive zastirke zelo zmanjšajo uporabo dušičnih gnojil, katera imajo večinoma visok ogljični odtis.

To pomerni, da ob proizvodnji umetnih dušičnih in drugih gnojil porabimo veliko energije in se ob tem v zrak sprosti mnogo toplogrednih plinov. 

Kompostirajmo vse, kar se kompostirati da

Zdrav in bogat kompost je nekaj najboljšega za vaše rastline in obogatitev tal! Kompostirajte pokošeno travo, listje, jajčne lupine, ostanke zelenjave, lesne vejice .. Za dober kompost so dobre tudi papirnate brisače. Ostanki hrane, ki jih odvržemo na kompost, pri razpadanju sprostijo le 14 % toplogrednih plinov v zrak, v primerjavi z razpadanjem na odlagališču brez kisika, kjer gnijejo in sproščajo metan, ki je zelo močan toplogredni plin. V ozračju je metan (CH4) sicer  obstojen krajši čas kot ogljikov dioksid (CO2), a ima v 20-letnem obdobju kar 84-krat večji vpliv na globalno segrevanje od CO2.

Da pa nam odpadki na kompostu ne gnijejo, je dobro kompost obračati. S tem dodajamo zrak, za vzdrževanje vlažnosti pa ga v suhem vremenu tudi močimo. Tako po procesu razpadanja ob pomoči gliv in žuželk, ki živijo v kompostu, v dveh letih dobimo zrel in bogat kompost, ki je temno rjav, drobljiv in diši po vlažnem gozdu. 

Izogibajte se nakupu in uporabi šote

Šotišča pokrivajo le 3 % površine planeta, vendar shranijo kar dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu!! Šota zadrži ogljik skozi tisočletja in da se ustvari 1 cm šote je potrebno 10 let! Z izkopavanjem šote se šota in šotišča izsušijo, vezani ogljik se tako 'odklene' in sprosti v ozračje. Tudi nakupu komposta, kateremu je primešana šota, se izogibajte. 

Številčnost in različnost rastlin naj bo velika

Mnogi vrtnarji in vrtičkarji si želijo enotnega videza svojih gredic in trate, a dokazano je, da rastlinska raznolikost povečuje produktivnost in količino shranjenega ogljika v tleh. Z optimizacijo uporabe razpoložljivega nadzemnega in podzemnega prostora na vrtu povečuje absorbcijo ogljika iz zraka in vezavo v tla.

Večplastno gojenje cvetlic in zelenjave, ki imajo različno globoke koreninske sisteme, omogoča največje zmanjšanje emisij ogljika. 

Posadimo drevesa! 

Sajenje dolgoživih dreves je najboljša in dolgoročna rešitev za skladiščenje ogljika! Sadimo jih mešano in ne monokulturno, kar se je iz primerov pogozdovanja s samo eno vrsto dreves izkazalo za veliko napako. Sadimo bukve, breze, hraste, topole, javorje, gabre, vrbe in drugo drevje. Ker so posledice segrevanja ozračja že tu, sadimo drevesa in grmovnice, ki dobro prenašajo sušo. To so hrast, jesen, brin. Ker pa imamo tudi ekstreme pojave z veliko padavinami, pa na poplavna področja sadimo drevesa, ki dobro rastejo tudi, če jih občasno poplavi. To so vrbe, rdeči javor, topoli ... 

Poleg dreves so lahko veliko skladišče ogljika na našem vrtu tudi žive meje, visoke trave, olesenele grmovnice, grede z različnimi trajnicami in seveda tudi ribniki. Sicer so ribniki proizvajalec metana in mali shranjevalec ogljika, a imajo velik in dober pomen predvsem za živali in ozračje, zato je imeti mali ribnik na vrtu zelo dobrodošlo!

Vrtnarji in vrtičkarji bodo ob nizkoogljičnem vrtnarjenju nagrajeni z biotsko rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo, bujnimi rastlinami, bogatim cvetenjem, zdravim pridelkom in manj dela. Tak vrt bo z leti dokaj samooskrben in pravo skladišče ogljika. 

Kaj pravi luna za obdobje od 8. do 17. julija?

V sredo, 14. julija, nastopi prazna luna in konča se ugodno obdobje za presajanje po luni. Sicer je zdaj tako ali tako prevroče za presajanje, zato raje počakajmo na obdobje po polni luni ali jesen. A v juliju sejemo in sadimo poletne sorte solat, endivijo, radič, kitajsko zelje, kolerabo, repo, črno redkev in druge kapusnice.

Poskrbimo za dognojevanje, vez in obrezovanje ter zalivanje. Če so nam kumare in bučke preveč napadle bolezni ali jih je uničila toča, lahko te zdaj ponovno posejemo. Le zalivati jih moramo dovolj in pravilno. Nikakor po listih in samo zjutraj ali zvečer.

Ta konec tedna je ugoden za cvetnice, ponedeljek za listovke, torek za plodovke, sreda pa za počitek, ker nastopi prazna luna ob 21. uri. Naslednji četrtek in petek sta ugodna za korenovke, sobota in nedelja pa za cvetnice! In kako je kaj s pridelki? Na obali že obiramo paradižnike, paprike in druge toploljube plodovke, ker je letos poletje res pohitelo. Žal pa je na obali tudi  velika suša in redukcija vode. Upajmo, da bo kmalu kaj dežja in da bo v nadaljevanju poletje kar se da prizanesljivo. Lepo vrtnarite še naprej!

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec