Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Koordinator bolnišničnih postelj za covid-19 Robert Carotta je v Odmevih pojasnil, da je glede trenutnih razmer epidemije covida-19 v Sloveniji na žalost malo pesimističen: "Kajti obstaja kar nekaj matematičnih izračunov, ki v bistvu govorijo o sami projekciji razvoja epidemije. Vsi izračuni, ki jih različni distributerji in podjetja izračunavajo, prinašajo vrh epidemije 24. 11. V najslabšem scenariju bomo pravzaprav potrebovali 1300 postelj, 1300 hospitalizacij, od tega po najslabšem scenariju 330 intenzivnih. Torej, če računamo 290, kar imamo zdajle v načrtu za maksimalno zasedene kapacitete, do 330 jih še nekaj manjka."

Carotta je ob tem dodal, da bodo v tem tednu z bolnišnicami poskušali najti še manjkajočih 40, pa recimo 50 intenzivnih postelj, ki pa jih bo treba zagotoviti, če se bo najslabši scenarij udejanjil.

"Za primerjavo oziroma za lažje razmišljanje, kaj to pomeni. Večina perifernih manjših bolnišnic je že zdaj, ko so dali maksimalne kapacitete, pravzaprav v tako imenovanem 'safe modu', v kriznem upravljanju. To pomeni, da se izvaja izključno samo še urgentna dejavnost. V malih bolnišnicah ni ne vem kakšnih hudih rezerv, razen morebiti postelje, dveh ni več," je dejal. Rezerve so po njegovih besedah v obeh največjih bolnišnicah, tudi še v Celju in verjetno tudi nekaj še v Novem mestu.

"Dejansko bo pa to pomenilo, da se bodo operacijski bloki, operacijske dvorane spremenile v intenzivne enote. Ko bodo bolnišnice na okopih, potem bomo dejansko zmožni in lahko izvajali samo še nujno od nujnega, kar se tiče covida in necovida," je opozoril.

Pogovor s koordinatorjem zagotavljanja bolnišničnih postelj Robertom Carotto

Kje pa je skrajna meja, do katere lahko slovenski zdravstveni sistem sploh še vzdrži, je dejal, da na to na žalost ne zna odgovoriti: "Če se spomnite samo petkovih dogodkov pred urgenco v Mariboru, je jasno, da se samo strahotni iznajdljivosti, empatiji, profesionalnosti osebja UKC-ja Maribor, vključno s predstojnikom Prosenom, lahko zahvalimo, da se nam ni že v Mariboru zgodil Bergamo. In pred tem Mariborom se je zgodilo tudi Novo mesto, pa tudi Izola, tudi Brežice. Vedno nekako osebje najde zadnje atome iznajdljivosti, da poskrbi kolikor toliko dobro za vse."

Slovenija se sicer tudi že pripravlja na morebitno selitev covidnih bolnikov v sosednje države, če bo zmanjkalo predvsem ustreznega osebja.

"Vem, da je ministrstvo za zdravje ustanovilo komisijo za koordinacijo potovanja pacientov v tujino. Primarna ideja je bila, da nam ponudijo pomoč sosednje bolnišnice, se pravi čezmejne bolnišnice. Zdaj vem, da je na mizi tudi nekaj drugih scenarijev, katerih točne vsebine ne poznam," je dejal. Sam pa se bolj zavzema, da bi v Slovenijo prišla kadrovska pomoč iz tujine za intenzivne paciente.

"Oba scenarija imata svoje pasti. Transport intubiranega, kritično bolnega pacienta stotine kilometrov daleč, je smrtno nevarna. Napotitev v tujini, ki presega pet ur vožnje, je vsekakor težko izvedljiva zadeva. Druga opcija, pri kateri bi države ponudile kader, je nekoliko bolj všečna," je še pojasnil in poudaril, da ni težava zagotoviti prostora in opreme, temveč zagotoviti kader.

Pretekli teden so pri nas potrdili več kot 22.600 primerov okužbe z novim koronavirusom, okoli 2000 več kot v tednu prej. Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je preseglo tisoč, za 39 se je na rekordnih 229 povzpelo število tistih na oddelkih za intenzivno nego. Foto: EPA
Pretekli teden so pri nas potrdili več kot 22.600 primerov okužbe z novim koronavirusom, okoli 2000 več kot v tednu prej. Število hospitaliziranih covidnih bolnikov je preseglo tisoč, za 39 se je na rekordnih 229 povzpelo število tistih na oddelkih za intenzivno nego. Foto: EPA
Covidni oddelki bolnišnic so prepolni

Bolnišnice se pospešeno polnijo

Pretekli teden je umrlo 108 ljudi, v zadnjih treh tednih je skupno umrlo 259 bolnikov s covidom-19. Včeraj je umrlo 11 ljudi. Skupno v bolnišnicah zdravijo 1008 covidnih bolnikov, kar je 18 več kot dan prej, dva bolnika več sta hospitalizirana tudi na oddelkih intenzivne terapije. Iz bolnišnic so sicer odpustili 40 ljudi, je objavila vlada. V primerjavi s preteklo nedeljo, ko so potrdili 1282 okužb z novim koronavirusom, so jih to nedeljo našteli 523 več. To nedeljo so opravili tudi 457 več PCR-testov. Delež pozitivnih testov je bil tokrat višji za 9,8 odstotne točke. Prejšnji ponedeljek je bolnišnično oskrbo potrebovalo 165 manj bolnikov kot danes, 39 manj jih je bilo na oddelkih intenzivne nege.

V nedeljo potrjenih 1815 primerov

V nedeljo je bilo opravljenih 3415 PCR-testov na novi koronavirus, potrjenih pa 1815 primerov okužbe, kar je 53 odstotkov vseh testov. Po ocenah NIJZ-ja je v državi 42.807 aktivno okuženih.

V nedeljo je bilo opravljenih tudi 16.023 hitrih antigenskih testov. Koliko izvidov je bilo pozitivnih, ni bilo znano, saj jih dodatno potrjujejo še z molekularnim testom. Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 2030 (+27 v primerjavi s soboto), povprečje potrjenih primerov v zadnjih sedmih dneh pa 3224 (+76 v primerjavi s soboto).

Sorodna novica Statistični pregled koronavirusa v Sloveniji

Po napovedih koordinatorja covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Roberta Carotte bodo bolnišnice danes ali v torek odprle maksimalne zmogljivosti. To je skupno okoli 1200 postelj, od tega 280 za intenzivno nego.

Carotta je za TV Slovenija napovedal, da utegne število pacientov prerasti število bolnišničnih postelj, od tam naprej pa: "Bog nam pomagaj."

Institut Jožef Stefan (IJS) je v svoji najnovejši napovedi v petek napovedal, da je epidemija covida-19 glede na število pozitivnih testov "predvidoma dosegla vrh četrtega vala". Predvidoma bo na intenzivnih oddelkih več kot 250 covidnih bolnikov, verjetno pa jih ne bomo presegli 300, so ocenili na IJS-ju. Bolnišnični vrh naj bi dosegli v roku treh ali štirih tednov.

O tem, kako zagotoviti maksimalne zmogljivosti za covidne bolnike, so vodstva bolnišnic s predstavniki ministrstva za zdravje pretresala tudi na današnjem, ponedeljkovem sestanku.

UKC Ljubljana v bolnišnici Petra Držaja odpira nov covidni oddelek

Prizor z intenzivne nege na ljubljanski infekcijski kliniki. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše
Prizor z intenzivne nege na ljubljanski infekcijski kliniki. Foto: UKC Ljubljana/Matej Povše

Nov covidni oddelek so med drugim odprli v UKC-ju Ljubljana, in sicer v bolnišnici Petra Držaja. Minister za zdravje Janez Poklukar je na novinarski konferenci Slovenske akademije znanosti in umetnosti pojasnil, da bodo sprva tam zagotovili 37 dodatnih postelj. Število postelj pa bodo še povečevali tako v bolnišnici Petra Držaja kot tudi drugje, je napovedal Poklukar. Več o tem in o razmerah na covidnih ter drugih oddelkih bo vodstvo UKC-ja Ljubljana pojasnilo popoldne na novinarski konferenci.

Glavna ovira pri zagotavljanju dodatnih zmogljivosti za zdravljenje covidnih bolnikov sicer niso postelje, ampak pomanjkanje kadra. Na poziv ministra Poklukarja k pomoči covidnim bolnišnicam so se že odzvali v zdravstvenih domovih, psihiatričnih bolnišnicah, specialnih bolnišnicah, porodnišnicah in izobraževalnih ustanovah, med njimi so se odzvale zdravstvene šole in obe medicinski fakulteti. Tako so covidnim bolnišnicam na pomoč priskočili dijaki in študentje, koncesionarji in zdravstveni domovi, kadre pa bolnišnice prerazporejajo tudi z drugih oddelkov.

V ljubljanskem kliničnem centru, kjer imajo sicer več kot 300 nenadomeščenih odhodov medicinskih sester, jim že zdaj pomaga okoli 230 študentov zdravstvene nege in okoli 40 študentov medicine, je pojasnila glavna medicinska sestra UKC-ja Ljubljana Zdenka Mrak. Ne delajo dela zdravnikov, temveč pomagajo pri zdravstveni negi.

V UKC Ljubljana sicer imajo 250 bolnikov, 72 na intenzivnem oddelku.

Poklukar je položaj komentiral takole: "Situacija je smrtno resna. Če številke pozitivnih v populaciji nehajo rasti danes, se bodo intenzivne nege polnile še naslednjih 14 dni."

Število covidnih bolnikov preseglo število 1000

V Murski Soboti kader prerazporedili z vseh oddelkov

V Splošni bolnišnici Murska Sobota so danes (ponedeljek) na pljučnem oddelku odprli še dodatno enoto s 25 posteljami za covidne bolnike. Tako jih zdaj zdravijo 85, od teh jih je 18 v intenzivni enoti. Po navodilu ministrstva morajo zagotoviti 76 postelj za bolnike z akutno boleznijo in 18 postelj za intenzivno zdravljenje.

Kadrovsko pomoč so že dobili iz Psihiatrične bolnišnice Ormož, in sicer tri diplomirane medicinske sestre, in iz soboškega zdravstvenega doma dve diplomirani medicinski sestri. Dodatno pomoč so jim sicer obljubili še iz zdravstvenih domov Ljutomer in Lendava, vendar šele, ko jim bodo to dopuščale razmere, saj imajo tudi tam težave s kadrom. Štiri zdravstvene delavce za pomoč pošilja vojska.

Od torka bodo sprejemali le še bolnike s stopnjo nujno, ambulantne storitve do nadaljnjega potekajo nemoteno, prav tako obravnavajo rakasta obolenja, stanja v povezavi z nosečnostjo, porodom, vse novorojence in otroke. Pri porodih so lahko prisotni partnerji s PCT-pogojem. Bolnike bodo o morebitni odpovedi storitve obveščali.

Kot so še pojasnili v Splošni bolnišnici Murska Sobota, so obiski na vseh oddelkih prepovedani, razen iz pietetnih razlogov. Dovoljena je prisotnost partnerja pri porodu ob izpolnjevanju pogoja PCT. Tudi v tej bolnišnici ob skrajno resnih razmerah in grozečem zlomu zdravstva pozivajo k odgovornemu ravnanju.

V nedeljo so sicer v Pomurju odkrili 152 okužb.

V celjski bolnišnici združujejo oddelke, v Novi Gorici prerazporejajo kader

V celjski bolnišnici pa združujejo bolnišnične oddelke, ki imajo zmanjšan redni obseg dela, da bi pridobili dodatno število medicinskih sester za obravnavo covidnih bolnikov, saj jim tega kadra najbolj primanjkuje. V obravnavo bolnikov s covidom-19 se vključujejo tudi zdravniki s teh oddelkov. Prerazporejanje kadra med bolnišničnimi oddelki poteka ves čas, so za STA povedali v celjski bolnišnici.

Po navodilu ministrstva za zdravje naj bi k njim za zdaj prišlo 11 zaposlenih iz zdravstvenih ustanov v regiji. Danes tako k njim prihaja sedem medicinskih sester iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik in zdravstvenih domov Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Laško. V torek pa pričakujejo še pet delavcev iz Slovenske vojske in zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Vključevanje dijakov in študentov bodo uredili z dogovorom med bolnišnico in izobraževalnimi ustanovami, in ne s posamezniki, so navedli.

Na intenzivni negi imajo zasedenih vseh pet postelj, ti bolniki so intubirani. Ker je intenzivna nega polna, aparate za kisik uporabljajo tudi na "navadnih" oddelkih.

V celjski bolnišnici so prekinili vse elektivne programe in izvajajo le preglede pod stopnjama nujno in zelo hitro. Zagotavljajo do pet operacijskih ekip, kar je polovica, saj so anesteziologe prestavili na intenzivno nego.

To je izjemen zalogaj, ki bo marsikatero ustanovo pripeljal skorajda na kolena.

Dunja Savnik Winkler

Iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica pa so sporočili, da se kader zdravstvene nege dnevno usklajuje in začasno prerazporeja z vseh oddelkov glede na zasedenost covidnih posteljnih zmogljivosti.

Bolnišnica je zaprosila tudi za dodatno pomoč pri vključevanju v delo na covidnih oddelkih. Prvi prerazporejeni so danes že prišli v bolnišnico, še nekaj jih pričakujejo v tem tednu, so pojasnili v šempetrski bolnišnici, a konkretnih številk niso navedli. Dijaki in študentje pa se trenutno vključujejo v delovni proces na drugih, torej ne na covidnih oddelkih, so še pojasnili. Tam sicer povečujejo število postelj za covidne bolnike na intenzivnem oddelku z zdajšnjih osem na 11, do konca tedna pa na maksimalno število, to je 15 postelj. "Da bomo lahko v naši bolnišnici zagotovili ta obseg dela, smo že ob koncu tedna začeli pripravljalna dela. Najprej je bilo treba oddelek z območja urgentnega centra preseliti v tretje nadstropje stare stavbe, tja, kjer smo imeli covidni oddelek že v drugem in tretjem valu, saj bomo posteljne kapacitete na navadnem covidnem oddelku v tem tednu povečali na skupno 65 postelj," je povedala direktorica bolnišnice Dunja Savnik Winkler.

Splošna bolnišnica Brežice je konec tedna covidni oddelek razširila na 40 postelj, kolikor jih je bilo tudi na vrhu drugega in tretjega vala, in ta oddelek je praktično poln, je za TV Slovenija dejala direktorica bolnišnice Anica Hribar.

ZD Ljubljana: Na PCR-test se je treba naročiti

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Za PCR-testiranje pri tistih, ki jim je test za samotestiranje pokazal pozitiven rezultat na novi koronavirus, napotitev zdravnika ni več potrebna, se je pa na test še vedno treba naročiti, opozarjajo v Zdravstvenem domu (ZD) Ljubljana.

Skladno s pravilnikom, ki je bil v soboto objavljen v Uradnem listu, so do PCR-testa brez napotitve po novem upravičeni vsi, ki pred odvzemom brisa predložijo dokazilo o pozitivnem rezultatu hitrega antigenskega testa (HAG) za samotestiranje. Kot dokazilo med drugim šteje fotografija pozitivnega rezultata HAG-testa za samotestiranje.

Kako do PCR-testa po pozitivnem izvidu hitrega testa?

Državni sekretar Franc Vindišar je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da so nov pravilnik pripravili, ker želijo zagotoviti čim hitrejšo potrditev okužb s PCR-testom, "ki je zlati standard potrjevanja okužb". Do zdaj so se ljudje po pozitivnem HAG-testu na PCR-test namreč morali naročiti prek svojega osebnega zdravnika oziroma jih je naročil epidemiolog. Oboji bodo to možnost imeli tudi po uveljavitvi novega pravilnika. Še vedno pa se morajo na PCR-test naročiti, saj nenaročenih ljudi ne bodo sprejemali, so danes sporočili iz ZD-ja Ljubljana.

Kot so zapisali, se je na testiranje mogoče naročiti na vstopni točki za odvzem brisov v Metelkovi ulici, in sicer na telefonskih številkah 031 619 359 in 031 619 255. Ob naročanju na PCR-testiranje ljudje navedejo številko kartice zdravstvenega zavarovanja, ob prijavi pa navedejo tudi svojo mobilno telefonsko številko za obveščanje o rezultatih testiranja.

Na odvzem PCR-brisa ljudje obvezno prinesejo osebno in zdravstveno izkaznico. Pred odvzemom predložijo tudi dokazilo o pozitivnem rezultatu HAG-testa, torej primerno zaščiteno testno ploščico, ob čemer lahko pokažejo še fotografijo ali izpolnjen evidenčni list zaposlenega v primeru samotestiranja na delovnem mestu.

Osebe se PCR-testiranja obvezno udeležijo z zaščitno masko, so še navedli v ZD-ju Ljubljana.

Razburjenje zaradi obveznega samotestiranja otrok