(Iz Bele Peči)
13. maja. Ni še odlazil sneg minolega tedna, vže imamo tretjič v majniku novega, in danes še vedno naletava pravi zapadni sneg. S sneženim strojem delamo gaz, da moremo drug do druzega; sankamo se liki v decembru, pod nogami škriplje, ledene sveče vise od polomljenega drevja in streh. – Ljudje tarnajo in hodijo vsi potrti, ker večina nima niti bilke položiti izstradani živini, ki lačna tuli po hlevih. (…)
Slovenec, 14. maja 1897
(Vreme)
je letos kakor marsikaj druzega na svetu – narobe. Kakov je bil marcij, kako lep večinoma april! Tako zgodnje pomladi ljudje ne pomnijo, kakoršne smo se veselili letos. – Ali najlepši mesec v letu, cvetoči maj nam nagaja, da je groza. Dal nam je par lepih dni – sicer pa dež, burjo in sneg. Na Koroškem in gorenjem Gorenjskem je zapal sneg vže pretekli teden ter učinil neizmerno škodo. 12. t. m. po noči pa je jel razsajati vihar, po burji nam je prinesel mrzel dež, po dnevu je naletaval tudi sneg, kateri je pokril vse dolenjske gore pa tudi nižave više proti Ljubljani. Okoli Ljubljane ter više po Gorenjskem pa je padal kakor ob največjej zimi. Neizmerna je škoda na drevju in zgodnjem žitu, zlasti rž je grozno prizadeta. Vejevje po drevju se lomi, drevesa se podirajo. Bog varuj, ako se po noči v tem mrazu razjasni, ker že tako je splaval ves up na dobro letino. Posebno bi bilo za nas Dolenjce grozno, kajti vina, ki sedaj sploh dobro kaže, bi nam jeseni najbrž ne bilo treba piti. Da, Trojaci – Pankracij, Servacij in Bonifacij so letos res hudi. – Poizvedeli smo podrobneje, da so nekteri kraji s snegom silno udarjeni; po nekterih dolinah Tirolske dežele je padlo snega za meter visoko, in so po cestah s plugom sneg razorali. Ona dolina od Trbiža poleg svetih Višarij in dalej, ktero tudi naši romarji poznajo, je tudi za meter s snegom pokrita. Po Dolenjskem je manj hudo. V Sodražici je palo snega do 5 cm. Drevje je močno polomnjeno, veliko ptičev, posebno lastovic, se mrtvih nahaja. Isto tako v Cirknici, nekoliko manj snega v Planini. V Cirknici in Planini je mej tem časom tudi gromelo. V Višnji Gori je bilo snega do 3 cm. Ta grozni sneg imamo ob času, ko so že vipavske češnje na trgu. Tudi rudeče jagode smo že v več krajih videli. Kdo bi bil mogel vrjeti, da je tak prevrat mogoč. (…)
Dolenjske novice, 15. maja 1897
Katastrofalni ledeni možje pred 45 leti
Ljubljana, 18. maja.
Ledeni možje so za nami. Letos so nam splošno prizanesli z mrazom, nizko temperaturo, s slano, snegom in drugimi vremenskimi neprijetnostmi, pred katerimi se skušajo obvarovati vrtnarji, sadjarji in poljedelci. Še mokra Zofija se ni po naših poljih huje razlila z deževjem kakor nekatera druga leta. V soboto, na dan Janeza Nepomuka, ki mu na kmetih kratko pravijo Janez Fižolovec, kajti on je nekak mejnik za saditev fižola, ki ga začenja saditi Florijan, je zjutraj in še dopoldne deževalo. Popoldne je bilo lepo sončno in prav toplo. Nedelja je bila letos druga pomladanska nedelja brez dežja. Dopoldne in prve popoldanske ure je bilo prav lepo, jasno in toplo. Sonce je dobro grelo. Sončenje je bilo prijetno. (…)
Vse drugačno vremensko katastrofo so prinesli ledenarji pred dobrimi 45 leti, leta 1897., drugo leto po strašni velikonočni potresni katastrofi. Takrat so se ledeni možje razbesneli in nasuli po izredno lepih in toplih dneh v aprilu v mnogih krajih do pol metra snega, ponekod celo do en meter visoko. Sneg je lomil bujno cvetoče sadno drevje in krhal po gozdovih zeleno bukovje. Ptice pevke so mnogo trpele, kajti nato je pritisnil še mraz.
Človek, ki je takrat pohajal prvi razred gimnazije, dobro pomni to katastrofo. Prav za 12. maj je bil razred namenjen na tradicionalni dijaški majniški izlet. Veselili smo se, da pohitimo na Šmarno goro in jo od tam udarimo še na Medvode in potem nazaj v Ljubljano. Pankracij nam je skalil mladeniško veselje, kajti za izlet nam dovoljeni prosti dan smo morali preždeti v zakurjeni sobi. (…)
Tudi druga poročila omenjajo, da je ta sneg pokončal vse hrošče. Po nekaterih krajih, tako na Notranjskem, je pred snegom padala toča in sodra.
V Planini pri Rakeku je kronist 12. maja prav po domače zaznamoval v kroniko; »Danes zjutraj se je nebo zagrnilo in začela je ropotati sodra prav na debelo. Za tem je grmelo in prav zimsko melo celo dopoldne. Bati se je ogromne škode na vrteh, v gozdih in na polju. – Edino hroščem privoščimo to vreme! (…)
Po snežni katastrofi ledenih mož so se pojavile velike povodnji, ker se je sneg nato naglo tajal, ko je pritisnila nekaj dni nato vročina. Mnogi kraji, tako na Notranjskem, pa so 20. maja zaznamovali, da so ob 8.10 čutili močan potres.
Taka je slika o katastrofalnih dneh ledenih mož leta 1897!
Slovenski dom, 19. maja 1942
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
