Ker je inženir Goran Korošec iz direkcije za infrastrukturo »bolj poučen«, mu je Janez Koželj naročil, da o tem poda svoje poročilo. Goran Korošec je poročilo omejil na železniško infrastrukturo (ureditev tirov in tirnih naprav na območju Potniškega centra Ljubljana PCL od nadvoza Dunajske do podvoza Šmartinske ceste). Zapisal je, da se izvaja po zazidalnem načrtu iz leta 2009, dopolnjenem leta 2011, in v okviru projektne dokumentacije za nadgradnjo ŽOLP-1, da bo s tem zagotovljena maksimalna pretočnost za potniški in tranzitni tovorni promet iz smeri Jesenic in Divače ter obratno.
Toda »zazidalni načrt MOL iz leta 2006 ter spremembe 2009 in 2011 ne vključujejo obravnave železniških tirov. Vključujejo samo obstoječe stanje in napovedujejo možnost poglabljanja. Projektna dokumentacija za nadgradnjo ŽOLP (v času, ko naj bi PCL gradil in financiral madžarski partner kot del Emonike) pa nima veljavne pravne podlage, ker prostorske in okoljevarstvene probleme sploh ne obravnava in ga ni potrdila demokratična procedura, ki jo predpisujejo direktive EU.« (po Martini Lipnik, Delo, 8. 10. 2022)
Korošec je zapisal, »da je DRSI letos začela s pripravo strokovnih podlag za pobude za državni prostorski načrt (DPN). Ponovno bo proučeno vprašanje poteka ločenih prog za potniški in tovorni promet na terenu ali pod njim, poglavitna priprava celovite zasnove bo umik tovornega prometa iz površja mesta. Na osnovi DPN bo možno razpravljati in odločati o najprimernejši zasnovi Ljubljanskega železniškega vozlišča (LŽV). Upoštevani bodo predlogi MOL in ostale pobude in predlogi civilne družbe. Prve strokovne podlage in predlagane rešitve prog LŽV bodo pripravljene v letih 2023/24. Dokler takšnih predlogov ni, so predlogi v zvezi z odločanjem preuranjeni.«
Kar se dogaja na PCL, je nezakonito in preuranjeno. Projektira in izvaja se železniška in cestna infrastruktura, projektira se nadgradnja železniške postaje in nova avtobusna postaja, v kratkem se bo rušil nadvoz na Dunajski cesti in zgradil megalomanski podvoz na Šmartinski cesti, vse brez DPN, ki je osnova za kakršnokoli projektiranje.
Članek je dopolnil naš podžupan in mestni urbanist prof. Koželj: »Upam, da bodo kolegi, ki me po krivici pozivajo na odgovornost za napačne odločitve (Dnevnik, 15. septembra 2022), vendarle doumeli, da so še vse možnosti odprte in da po desetletjih tuhtanja še vedno ni nič odločenega. Niti o severni niti o južni obvozni progi niti o celotni niti o delni poglobitvi tirov. Torej je še čas tudi za referendum.«
Ali res, gospod Koželj? Južno-vzhodno obvoznico sva predlagala po tem, ko je gospod podžupan sporočil, da severna obvoznica ni izvedljiva in da je obvoznica za tovorni promet nujna – pred več kot letom dni. Odgovora nisva dobila. Iz kabineta župana pa je 13. 1. 2022 MOL poslala odgovor novinarju Glücksu (Reporter), da južno-vzhodna obvoznica sploh ni bila obravnavana.
V najinem predlogu južno-vzhodna obvoznica poteka po že degradiranem območju vzporedno z avtocesto izven območja Natura 2000, brez nevarnosti poplav (kot avtocesta), izven naseljenega območja, na primernem vodovarstvenem območju. Slaba nosilna tla niso problematična za izvedbo, geologija za predor kot pri avtocesti je znana. Na obvoznico se priključi dolenjska proga, sproščena zemljišča se, kjer je primerno, vrnejo Botaničnemu vrtu in uporabijo za obnovo središča degradirane nekdanje Kurje vasi ter za stanovanjsko gradnjo.
O izjemno pomembni odločitvi, ali bo železniški tovorni promet – 450 vlakov dnevno – potekal skozi Potniški center Ljubljana in zaradi škodljivih emisij povzročal bolezni in smrt sedanji in bodočim generacijam občanov, ali po južno-vzhodni obvoznici, mora odločati javnost na referendumu. Osnova za referendum so strokovne podlage, med drugim prostorske, okoljske, gradbenotehnične, geološke in hidrološke raziskave, analiza izvedljivosti in ekonomske upravičenosti, kar bi morala izvesti MOL pod vodstvom mestnega urbanista. Več kot leto dni je izgubljeno od najinega poziva.
»Še je čas za referendum,« pravi gospod podžupan, mestni urbanist Janez Koželj. Upava, da to ni debela laž in zavajanje občanov.
Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana
Milan Kovač, u. d. i. a., Ljubljana
